Kaj so človekove pravice?


Človekove pravice so pravice vseh ljudi, so univerzalne in so slehernemu posamezniku zagotovljene v enaki meri. Dovoljujejo nam, da v polnosti razvijemo in uporabljamo naše človeške kvalitete, našo inteligenco, talente in vest ter da zadovoljimo naše duhovne in druge potrebe.

Danes je spoštovanje teh pravic merilo razvoja demokracije določene države. Na mednarodnem področju zagotavlja varstvo človekovih pravic in svoboščin Organizacija združenih narodov. V Evropi skrbi za varstvo človekovih pravic in svoboščin predvsem Svet Evrope, ki z naddržavnim Evropskim sodiščem za človekove pravice sili države članice k spoštovanju teh pravic. Pravice zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, v RS pa poleg Konvencije tudi Ustava.


Izvor in zgodovinski razvoj človekovih pravic


Spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin kot temeljna družbena vrednota izhaja iz Splošne deklaracije o človekovih pravicah, sprejete z Resolucijo Generalne skupščine OZN (GS ZN) št. 217 A (III) z dne 10. 12. 1948. Deklaracija je nastala kot skupen ideal vseh ljudstev in narodov iz različnih kultur in z namenom, da bi vsi družbeni organi in vsi posamezniki razvijali ter z državnimi in mednarodnimi ukrepi postopno zagotovili splošno priznanje in spoštovanje človekovih pravic. Poudarjala je medsebojno odvisnost vseh človekovih pravic ter povezavo med pravicami in dolžnostmi.

Na temelju Splošne deklaracije o človekovih pravicah se je začel zgodovinski proces splošnega razširjanja mednarodnega varstva človekovih pravic na univerzalni ravni in razvoj mednarodnega prava človekovih pravic. Splošna deklaracija o človekovih pravicah skupaj z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah, njegovima dvema izbirnima protokoloma in Mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah sestavlja t. i. Mednarodno listino o človekovih pravicah.

Rojstvo »človekovih pravic in temeljnih svoboščin je ustanovitev OZN in sprejemanje novih ustav, ki so vključevale katalog človekovih pravic.


Človekove pravice v ustavni ureditvi Republike Slovenije


V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino.

Človekove pravice in temeljne svoboščine se uresničujejo neposredno na podlagi ustave. Zagotovljena sta sodno varstvo človeških pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do odprave posledic njihove kršitve.

V izjemnih primerih, torej v vojnem ali izrednem stanju, jih je v skladu s 16. členom Ustave RS dopustno začasno razveljaviti ali omejiti.

Katero osebnostne pravice in svoboščine zagotavlja naša ustava, si lahko preberete tukaj.


Kdaj na ESČP?


Če ste kot stranka udeleženi v sodnem postopku, ki traja več kot 3 leta in pol na prvi stopnji oziroma v več kot 4 leta od začetka sodnega postopka še vedno ni bila dosežena pravnomočna rešitev, ste zelo verjetno upravičeni do odškodnine zaradi dolgotrajnega sodnega postopka. Odškodnina vam pripada ne glede na končni izid postopka, kar pomeni, da za postopek pred Evropskim sodiščem za človekove pravice ni pomembno, ali ste v postopku pred slovenskim sodiščem zmagali ali izgubili. Kljub jasno določenim pogojem, kdaj vam odškodnina v primeru dolgotrajnega sodnega postopka pripada, pa postopki vseeno niso enostavni, saj morate pred vložitvijo pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice izkoristiti vsa pravna sredstva po notranji slovenski zakonodaji. Ker je država s svojo zakonodajo nastavila kup pasti in ovir, je izjemno pomembno, da vas skozi celoten postopek, od samega začetka, zastopa strokovnjak, ki pravilno vodi zadevo in omogoči, da bo pritožba na Evropsko sodišče za človekove pravice uspešna.

Tudi pravica do družinskega življenja pred slovenskimi sodišči ni varovana v zadostni meri. Ko sodišča ne spoštujejo volje otrok, moramo pravice staršev in otrok zaščititi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Če sodišče ne spoštuje želje vašega otroka, pri katerem od staršev želi živeti ali če vam drugi starš preprečuje, da ne morete imeti zadostnih stikov s svojim otrokom imate možnost pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice. Pripada vam odškodnina in pa poprava krivic.

Varstvo človekovih pravic in svoboščin je eden izmed najpomembnejših konceptov mednarodnega prava. Na tem konceptu temeljijo mednarodne pogodbe in ustave ter zakonodaje držav. Danes je spoštovanje teh pravic merilo razvoja demokracije določene države. Na mednarodnem področju zagotavlja varstvo človekovih pravic in svoboščin Organizacija združenih narodov s svojim razvejanim organizacijskim sistemom, ki pa se sooča s problemom suverenosti posamezne države. V Evropi skrbi za varstvo človekovih pravic in svoboščin predvsem Svet Evrope, ki z naddržavnim Evropskim sodiščem za človekove pravice sili države članice k spoštovanju teh pravic. Na tem področju je vse bolj dejavna tudi Evropska unija, ki skuša človekove pravice in svoboščine umestiti v temeljne pogodbe in se s sprejetjem Listine Evropske unije o temeljnih pravicah zavezati k spoštovanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Včasih slovenska sodišča ne sodijo pošteno, sodijo samovoljno in arbitrarno, pri tem pa kršijo človekove pravice in temeljne svoboščine, ki jih slehernemu posamezniku zagotavlja Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V takšnih primerih imate možnost pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice. V Odvetniški pisarni Petek za vas vlagamo pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku in varstva ostalih pravic iz Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, še zlasti zaradi kršitev pravice do poštenega sojenja strank v civilnih postopkih in obdolžencev v kazenskih postopkih.

Tudi pravica do družinskega življenja pred slovenskimi sodišči ni varovana v zadostni meri. Ko sodišča ne spoštujejo volje otrok, moramo pravice staršev in otrok zaščititi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Če sodišče ne spoštuje želje vašega otroka, pri katerem od staršev želi živeti ali če vam drugi starš preprečuje, da ne morete imeti zadostnih stikov s svojim otrokom, imate možnost pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice. Pripada vam odškodnina in pa poprava krivic.

Svoje storitve varstva človekovih pravic ponujamo tudi pravnim osebam (vsem gospodarskim družbam oziroma podjetjem), ki so tudi upravičene do varstva njihov pravic.


Nekateri naši primeri na ESČP


1. V enem izmed primerov so vsa slovenska sodišča popolnoma ignorirala jasno zakonsko določbo v kazenskem postopku, ki je določala združitev kazni (če ima oseba več obsodb za kaznivo dejanje, se izreče enotna sodba, ki združi vse te kazni v eno). V enem izmed mnogih sprememb kazenskega zakona je namreč prišlo do napake zakonodajalca, ki je namesto maksimalne skupne kazni zapora 30 let določil 20 let. Vsem je bilo jasno, da gre za napako, vendar to napako ni mogoče šteti v škodo ljudem. Izpostaviti velja, da je zakonodajalec rabil leto in pol, da je to napako odpravil. Naša slovenska sodišča, vključno z vrhovnim pa so enostavno in brez vsakega truda po širši razlagi ugotovila, da imamo sicer prav, da zakon določa maksimalno 20 let zapora, samo da je očitno prišlo do napake in da se upošteva 30 letna zaporna kazen. Ustavno sodišče pa se do tega vprašanja sploh ni opredelilo oz. je ocenilo, da gre za tako nepomembno stvar, da je ni niti obravnavalo. Izpostaviti velja, da je določnost v zakonu (nullum crimen, nulla poena sine praevia lege poenali – ni zločina in ne kazni brez določnosti v zakonu) eno najpomembnejših načel kazenskega prava. Če nekaj ni določeno v zakonu, ne more veljati in nobena drugačna razlaga ne more iti v škodo obdolženemu ali obsojenemu. Logično smo v navedeni zadevi vložili pritožbo na evropsko sodišče, ki je zadevo že vzelo v obravnavo, kar praktično pomeni uspeh v zadevi.

2. V enem izmed civilnih postopkov smo zastopali stranko zaradi poškodbe noge, kjer je prišlo do zloma ene izmed malih kosti v stopalu. Vsi zdravniki so sprva mislili, da je prišlo do vnetja in ne zloma kosti, šele operacija noge po 8 letih je odkrila zlom te majhne (t.im. sezamoidne kosti) na stopalu. Tako smo po več kot 8 letih vložili tožbo in zatrjevali ter dokazovali, da se prej ni vedelo za poškodbo. Sodišče prve stopnje in višje sodišče se sploh nista ukvarjala z zadevo, vsebino in razlogi za potek toliko let, ampak sta brez vsakega problema in polemike odločila, da je zadeva zastarala (odškodninske terjatve imajo maksimalno 5 letni zastaralni rok). Mi smo dokazovali, da je bilo nemogoče vedeti, da je šlo za poškodbo pred operacijo, vendar nihče ni imel želje ugotavljati ali je šlo za kršitev človekovih pravic s tem, ko naši stranki ni bila dana možnost uveljavljanja svojih pravic pred sodiščem, zaradi domnevnega zastaranja. Vrhovno in ustavno sodišče pa se z zadevo seveda sploh nista ukvarjali oz. ju nista vzeli v obravnavo. Evropsko sodišče je na srečo menilo drugače in je zadeva že sprejeta v obravnavo.

Kar vidimo kot problem v naši »pravni« državi je, da se nihče ne ukvarja s posledicami svojih odločitev. Pravilno, logično in razumljivo je, da sodnik ne odgovarja za svoje stališče in sodbo, ki jo izda, vendar sistemsko ne more biti dopustno, da štiri sodišča v državi brez najmanjšega pomisleka zavračajo zadeve, ki so jasne in na prvi pogled predstavljajo kršitev človekovih pravic tako po ustavi kot po evropski konvenciji. Ne moremo biti slepi in se delati, kot da to ni naš problem. Država bo na koncu plačala veliko stroškov, odškodnine, zamudnih obresti, zaradi tega, pri čemer je to zgolj nekaj primerov, ki jih obravnava naša pisarna, kje vse so še druge zadeve, ki jih plačuje država zaradi takih nepotrebnosti.


 
KONTAKTIRAJTE NAS
 
SMO ČLANI:
 
OBIŠČITE NAS
 
             
  +386 1 436 43 80
+386 41 955 571

info(at)op-petek.si