Dedovanje / oporoke / zapuščine


Kar ustvarimo, pridobimo, zaslužimo in naredimo za časa življenja, bo po naši smrti ostalo našim dedičem. Dediči so torej tiste osebe, ki prejmejo našo zapuščino in jih v osnovi določa že zakon, že za časa življenja pa jih lahko določimo tudi sami. A pri tem je potrebno upoštevati določbe zakona o dedovanju. V nasprotnem primeru lahko z nepravilno razporeditvijo premoženja, po smrti dedičem povzročimo nemalo sodnih postopkov in z njimi povezanih stroškov.

Modro je, da svoje premoženje med dediče razdelite že za časa življenja. Tako lahko povsem jasno določite, komu zapuščate kaj in tako bo tudi zapuščinski postopek po vaši smrti zaključen praviloma hitro in uspešno. Vsekakor pa vam pred oporočnim razpolaganjem priporočamo posvet s pravnim strokovnjakom, ki vam bo razložil komu in na kakšen način smete oziroma morate zapustiti kolikšen delež vašega premoženja. Takšne nasvete, kot tudi sestavo oporoke ali drugih pogodb, s katerimi svoje premoženje razdelite med dediče že za časa življenja, vam nudimo tudi v naši pisarni. Tu pa si lahko preberete nekaj osnovnih informacij o oporoki, oporočnem dedovanju, dedovanju na podlagi zakona in samem zapuščinskem postopku.


KDO JE UPRAVIČEN DO DEDOVANJA PO MOJI SMRTI?


V kolikor dedičev ne določite sami v oporoki, bo sodišče upoštevalo zakonske določbe o dedovanju.

Če za časa življenja s svojimi dediči niste sklenili nobene izmed (dovoljenih) pogodb, s katerimi bi razdelili svoje premoženje med potomce niti niste napisali oporoke, bo po vaši smrti nastopilo dedovanje po zakonu. To pomeni, da bodo prišli v poštev dediči iz dednih redov, ki jih določa zakon o dedovanju.

Zakon o dedovanju tako določa tri dedne rede. Ti dedni redi so pravzaprav neka shema dedičev, ki so upravičeni do dedovanja po zakonu s tem, da se upošteva prednost. Najprej torej pridejo v poštev dediči iz prvega dednega reda, to so zakonec (enako tudi zunajzakonski partner) in zapustnikovi otroci. Ti dediči po zapustniku dedujejo po enakih delih. Če je imel torej zapustnik ženo in tri otroke, dedujejo vsak po eno četrtino. Dedovanje po zakonu na podlagi drugega dednega reda nastane, kadar zapustnik ni zapustil nobenih potomcev. Tedaj po zapustniku dedujejo njegov zakonec, če ga je imel in zapustnikovi starši. Zapuščina se deli tako, da zapustnikov zakonec deduje eno polovico, starša pa drugo polovico, torej vsak po eno četrtino. Če zapustnik ni imel ne potomcev in ne zakonca, po njem dedujeta njegova starša, vsak eno polovico.


OPOROKA IN NUJNI DEDIČI


Oporoka je enostranska izjava volje s katero oseba za časa svojega življenja razpolaga s premoženjem, ki ga ima ob trenutku pisanja, lahko pa razpolaga tudi s premoženjem, ki ga bo še imela ob smrti. Slovensko pravo pozna več vrst oporok (lastnoročna, pred pričami, notarska…), pri čemer so vse enako pravno veljavne. Torej ni pomembno v kateri obliki je zapisana samo, da ima vse potrebne sestavine kot jih zakon zahteva za posamezno oporoko. Npr. lastnoročno oporoko lahko napiše vsakdo, pri njej je pomembno, da je napisana z lastno roko (torej ne sme biti natisnjena) in na koncu mora biti podpis. Zaželen je tudi datum oporoke, saj kasnejša oporoka razveljavlja prejšnjo.

Pomembno pri oporokah je vedeti dejstvo, da je dedno pravo varuje tako zapustnika kot dediče, da ne bi bili preveč oškodovani. Namen dednega prava je, da dediči lahko po smrti svojih prednikov živijo vsaj približno podobno življenje kot so ga imeli pred smrtjo zapustnika. Lahko bi namreč prišlo do situacije, da bi oče zapustil vse svoje premoženje enemu sinu drugi pa ne bi dobili ničesar in za reševanje teh »problemov« je uzakonjen institut »nujnih dedičev«. Nujni dediči so zapustnikov zakonec/izven zakonski partner in otroci zapustnika, bratje in sestre zapustnika pa izjemoma. Pomembno je tudi, da je višina nujnega deleža nižja od zakonitega dednega deleža in znaša polovico le-tega.

Z vsemi gornjimi in drugimi težavami, ki lahko nastopijo pred ali ob dedovanju se ukvarja naša pisarna in pomaga ljudem pri njihovih pravicah, da se le-te udejanjijo v najboljši možni meri. Če je le mogoče vedno poskušamo zadevo rešiti po mirni poti, če pa to ni mogoče pa je včasih potrebna tudi sodna pot.


 
KONTAKTIRAJTE NAS
 
SMO ČLANI:
 
OBIŠČITE NAS
 
             
  +386 1 436 43 80
+386 41 955 571

info(at)op-petek.si