Motenje posesti

(pozor: rok za vložitev tožbe 30 dni od motenja)


Uvodoma je potrebno razložiti bistveno razliko med posestjo in lastninsko pravico. Posest pomeni dejanska oblast nad stvarjo, po domače pa to pomeni, da ima posestnik v svoji rabi določeno premičnino ali nepremičnino. Posestnik je npr. najemojemalec, ki ni lastnik nepremičnine ima pa dovoljenje lastnika, da v nepremičnini prebiva.

Zakaj posestno varstvo?
Posestno varstvo se pogosto rešuje raje kot lastninskopravno varstvo, ker je prvo hitrejše. Sodni postopki v motenjskih sporih se prednostno rešujejo in so običajno na vrsti v pol leta. Prav tako je mogoče vložiti začasno odredbo, ko se motilcu posesti takoj naloži, da vrne posest (v roku nekaj dni). To so razlogi, da se raje poslužujemo posestnega varstva tudi ko so na voljo tudi druge možnosti.

Zlasti je to pomembno v motenjskih sporih, ko sodišče ne presoja upravičenosti do posesti. Posest imamo torej lahko tudi nad tisto stvarjo, ki je nimamo v lasti, vendar pa nad njo iz takega ali drugačnega razloga imamo oblast. Sliši se paradoksalno, a posest ima tudi tat nad ukradeno stvarjo in, kar se sliši morda še bolj paradoksalno, tudi on je upravičen do varstva posesti.

Do motenja posesti lahko pride na podlagi zakona – tedaj posestnik nima pravice do sodnega varstva. Kadar pa nekdo samovoljno in neupravičeno vzame ali moti vašo posest, imate pravico do sodnega varstva. To pomeni, da imate pravico vložiti tožbo pri pristojnem sodišču. Pri tem je potrebno biti pozoren na rok, v katerem je treba tožbo vložiti. Kot rečeno se motenjski spori rešujejo hitro, zato je tudi rok za vložitev tožbe relativno kratek in sicer znaša 30 dni od nastanka motenja posesti. V primeru, da motenje posesti predstavljajo ponavljajoča se dejanja, začne teči rok od zadnjega motilnega dejanja naprej. Če sodišče ugotovi, da je bila vaša posest res motena in, da je bilo motenje protipravno, izda odločbo, s katero lahko prepove motenje posesti, zahteva vrnitev motene oziroma odvzete posesti ali pa odredi druge ukrepe, ki so potrebni za zaščito posesti.

Posestnik ima za zaščito svoje posesti pravico tudi do samopomoči. Vendar je pri tem treba biti previden, saj je tudi samopomoč omejena. Da se posestnik sme poslužiti samopomoči, mora obstajati neposredna nevarnost, samopomoč mora biti nujna za zaščito in takojšnja. Poleg tega samopomoč ne sme preseči samih okoliščin nevarnosti – uporabljena samopomoč mora biti vselej sorazmerna.

Prepričani smo, da se kar nekaj izmed vas srečuje z motenjem posesti, glede katerega bi lahko zahtevali sodno varstvo. Nekaj pogostih primerov motenja posesti je:
  • sosed na skupnem hodniku v bloku shranjuje čevlje, otroški voziček, kolo, rože in druge predmete, s katerimi vam ovira oziroma onemogoča dostop do vašega stanovanja,
  • partner zamenja ključavnice na vratih skupnega stanovanja in vam s tem onemogoči dostop do njega,
  • sosed svoj avto parkira na vašem parkirnem mestu.


 
KONTAKTIRAJTE NAS
 
SMO ČLANI:
 
OBIŠČITE NAS
 
             
  +386 1 436 43 80
+386 41 955 571

info(at)op-petek.si