Sosedski spori


Ste se morda kdaj spraševali kako je z drevesom, ki stoji na meji med vašo in sosedovo nepremičnino? Kako je z vejami, plodovi drevesa? Ali pa, kakšne možnosti in pravice, ter tudi dolžnosti imate, če na sosedovo nepremičnino uide vaš pes?

Sosedsko pravo ureja in opredeljuje Stvarnopravni zakonik (SPZ). Generalno pravilo, ki bi ga ljudje morali upoštevati, kadar gre za odnose med sosedi je, da z izvrševanjem svoje lastninske pravice, ki jo imajo na nepremičnini, ne bi smeli škodovati ali omejevati pravic svojih sosedov. Povedano drugače, dejanja, ki so povezana z vašo nepremičnino in upravljanjem le-te, ne bi smela vznemirjati ali kako drugače škodovati vašemu sosedu, kajti s tem bi dejansko posegali v izvrševanje njegove lastninske pravice nad nepremičnino. Splošno pravilo v pravu je, da so pravice posameznikov lahko omejene zgolj s pravicami drugih. To pomeni, da je tudi vaša lastninska pravica oziroma izvrševanje le-te omejeno s pravicami vaših sosedov. Tako npr. vaš sosed ne sme poglabljati svoje nepremičnine ali vanjo kako drugače posegati na tak način, da bi s tem vaša nepremičnina izgubila trdnost, stabilnost ali oporo. Če bi se zgodilo, da bi zaradi posegov, ki jih vaš sosed izvaja v njegovo lastno nepremičnino, vaša nepremičnina pristala v nevarnosti, da izgubi trdnost, stabilnost ali oporo, bi lahko zahtevali, da sosed preneha z deli za čas dokler se ne zagotovijo primerni ukrepi za zaščito vaše nepremičnine. V primeru, da bi bilo nemogoče izvesti ukrepe, ki bi zaščitili vašo nepremičnino, pa bi lahko sosedu prepovedali izvajanje teh posegov. Če pa se ti ukrepi izvedejo in se npr. za stabilnost vaše hiše postavijo oporne ali dodatne nosilne konstrukcije, jih je tudi kasneje dolžan vzdrževati vaš sosed in vi z njimi ne smete imeti nobenih stroškov. Prav tako pa sosed odgovarja za vso škodo, ki bi nastala v zvezi s temi konstrukcijami. Pazljivost in spoštovanje sosedovih pravic pa je potrebno upoštevati tudi pri vodah, ki tečejo skozi vaše nepremičnine. Tokov teh voda ali njihovih moči ali količine in kakovosti vode namreč ne smete spreminjati na škodo vaših sosedov. Prav tako pa morate poskrbeti, da vaše meteorne vode ne odtekajo ali padajo na sosedovo nepremičnino.

Če na meji med vašo in sosedovo nepremičnino, stoji drevo, se plodovi tega drevesa po enakih delih delijo med soseda. Če pa z vašega drevesa padejo plodovi na sosedova tla, so plodovi njegovi. Sosed ima prav tako pravico zahtevati, da se drevo na skupne stroške odstrani, če ga ovira pri rabi njegove nepremičnine. Prav tako pa ima vaš sosed pravico, da sam odstrani in si po želji tudi prilasti veje in korenine, ki segajo v njegov zračni prostor oziroma za korenine, v njegovo nepremičnino, če tega na njegov poziv ne storite vi sami in, če ne gre za mejo v gozdu. Sosedu lahko to prepreči le poseben predpis, ki mu to pravico odvzame. Če vam na sosedovo zemljišče uide domača oziroma udomačena žival, jo imate pravico iti tja iskat, razen če vam lastnik nepremičnine žival izroči sam – v tem primeru vam lahko prepove dostop na nepremičnino.

Pomembno je tudi vedeti, da je lastnik nepremičnine pri uporabi le-te dolžan opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih (sosednjih) nepremičnin. Gre za t.im. prepovedane imisije (smrad, hrup, …), ki presegajo krajevno običajen način ali drugim povzročajo škodo.

Tu je torej naštetih nekaj okoliščin ali življenjskih primerov, glede katerih se tudi sosedje največkrat sprejo in so zato naštete že v zakonu. Seveda pa je takšnih in podobnih primerov še več. Življenje je namreč razgibano in ni enoznačno, zato lahko do spora med sosedi pride zaradi najrazličnejših stvari. Pri tem vam toplo svetujemo, da vedno upoštevate dejstvo, da četudi živite na svoji lastni nepremičnini, morate vedno upoštevati pravice vaših sosedov.

Naša pisarna svetuje in zastopa stranke v sosedskih sporih. Veliko tovrstnih zadev smo rešili po mirni poti, včasih pa šele začeta sodna pot prepriča ljudi, da so njihova ravnanja nezakonita in da bodo z njimi morali prenehati. Tako niso redki primeri, ko zadeve po že začeti sodni poti rešujemo v mediacijah v katerih se potem sklene sodna poravnava.

Mejni spori


Slovenci in ljudje nasploh se vse prevečkrat znajdemo v situaciji, ko se s sosedi ne razumemo prav dobro. In ravno zaradi teh ali drugih razlogov pogosto pride do situacij, ko se sosedje ne strinjajo s potekom meje.

Meja med sosedi se lahko določa v dveh postopkih, in sicer upravnem ali sodnem, če zadeve ni mogoče rešiti na miren način.

Upravni postopek pride v poštev takrat, kadar so sosedje glede meje soglasni, vendar pa meja zaradi takšnega ali drugačnega razloga ni jasna, vidna oziroma prepoznavna. Takrat lahko lastnik nepremičnine, glede katere je potrebno ugotoviti potek meje, pri geodetskem podjetju naroči izdelavo elaborata, na podlagi katerega se meja kasneje tudi dokončno uredi, če seveda med sosedi o poteku meje ne obstaja spor. Geodet pred izdelavo elaborata najprej obišče nepremičnino v naravi, zraven pa so povabljeni tako lastnik nepremičnine, kot tudi vsi njeni sosedje. Geodet prisotnim najprej pokaže, kje naj bi meja tekla glede na podatke iz zemljiškega katastra in ta meja je tudi predlagana meja v postopku. Vsak od sosedov lahko izrazi mnenje, kje po njegovem mnenju v resnici poteka meja, kar imenujemo pokazana meja. Kadar sosedje izrazijo pokazane meje in se ne strinjajo s tem, da meja poteka po predlagani meji, se postopek ne nadaljuje. Tedaj je potrebno mejo ugotavljati v sodnem postopku. Če pa se sosedje strinjajo s predlagano mejo, geodet na podlagi tega izdela elaborat in ga vloži na geodetsko upravo, ta pa na podlagi tega izda odločbo. Na podlagi te odločbe, geodetska uprava mejo vpiše v zemljiški kataster, s čimer je postopek zaključen.

Kot navedeno, pa se velikokrat zgodi, da ureditev meje v upravnem postopku ni mogoča, saj med sosedi ni soglasja. V takšnem primeru se najprej izvede ustna obravnava na geodetski upravi, kjer se med sosedi poskuša doseči soglasje glede predlagane meje. Če se tudi na ustni obravnavi tega soglasja ne da doseči, geodetska uprava tistega soseda ali sosede, ki se z mejo ne strinjajo, pozove, da v roku 30 dni na sodišču sproži ustrezni sodni postopek za ugotavljanje meje. Pozor, če se rok zamudi je meja dokončna in pravnomočna in je ni več mogoče izpodbijati.

Po tem, ko se na sodišče vloži predlog za ureditev meje, se prične nepravdni postopek, v katerem sodišče opravi narok na samem kraju, kjer se nahaja sporna meja, nanj pa so vabljene vse stranke postopka, pa tudi izvedenec in, če je potrebno še priče. Potem, ko se sodišče seznani s stanjem meje in na podlagi ogleda nariše skico, začne odločati o ureditvi meje. Pri tem je sodišče vezano na tri kriterije, po katerih mora določiti mejo. Ti trije kriteriji so: močnejša pravica, zadnja mirna posest in pravična ocena. Sodišče ne izbira samo kriterijev, pač pa se mora držati vrstnega reda.

Sodišče z uporabo enega od treh navedenih kriterijev pride do odločitve, ki jo strankam sporoči s sklepom o ureditvi meje. Po tem, ko sklep postane pravnomočen, ga sodišče samo pošlje geodetski upravi, ki na podlagi sklepa uredi vpis meje v kataster. S tem se šteje, da je meja dokončno določena. Stranke pa imajo seveda možnost pritožbe na sklep o ureditvi meje. Ob vložitvi pritožbe ene ali več strank, o sporu odloča višje sodišče. Ker lahko višje sodišče med drugim o pritožbi odloči tudi tako, da zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, znajo biti ti postopki dolgotrajni, s čimer so povezani tudi stroški. Zato vam svetujemo, da mejne spore rešujete sproti ter skušate vedno najprej doseči sporazum s sosedi oziroma ste na ureditev meje pozorni že pri samem nakupu nepremičnine, da se izognete morebitnim sporom, ki se lahko vlečejo še leta ali celo desetletja.


 
KONTAKTIRAJTE NAS
 
SMO ČLANI:
 
OBIŠČITE NAS
 
             
  +386 1 436 43 80
+386 41 955 571

info(at)op-petek.si