Ločitev in delitev premoženja

Ločitev zakoncev oz. razveza (prenehanje) zunajzakonske skupnosti in delitev premoženja

(Pred)poročna pogodba - RTV SLO Dobro jutro

Več potrobnosti o Predporočnih pogodbah si lahko pogledate na našem blogu. Ne spreglejte - kliknite spodnji link
https://www.op-petek.si/civilno-pravo/predporocna-pogodba/

Sklenitev zakonske zveze in skupno premoženje zakoncev

Sklenitev zakonske zveze oziroma nastanek zunajzakonske skupnosti ima določene posledice tudi na premoženjskopravnem področju zakoncev/zunajzakonskih partnerjev. Ločitev zakoncev ali razveza (prenehanje) zunajzakonskih partnerjev pa predstavlja tudi razlog za določitev skrbništva in preživljanja otrok ter razlog za delitev premoženja. To pa v biti ni tako lahko, saj na delitev premoženja vplivajo številni dejavniki, ki bodo opisani v nadaljevanju. V grobi osnovi se pri delitvi premoženja zlasti upošteva, kaj sta zakonca ustvarila med trajanjem zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti. Pravo govori o t. i. skupnem in posebnem premoženju zakoncev, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju. Bistvo skupnega ustvarjanja pa je tisto, kar sta zakonca ali partnerja prispevala s financami (plače), prispevek v gospodinjstvu itd. Torej ni bistveno samo, kdo je imel ali prispeval v finančnem delu, ampak je pomemben tudi prispevek do gospodinjstva, otrok ipd. In tu se zadeve največkrat lomijo, kdo je upravičen do česa, saj vsak izhaja iz sebe.

Ločitev – formalni postopek

Zakonsko skupnost je treba v primeru razveze oz. ločitve razvezati. Zakonca v razvezi kot stranki sprožita postopek s predlogom za razvezo. Povedano drugače, začetek postopka pred sodiščem za razvezo se lahko sproži sporazumno s strani obeh zakoncev ali s strani enega zakonca. Sodišče ne preverja razlogov za ločitev (npr. nezvestoba idr.), ampak zadošča, da eden ali drugi zakonec zatrjuje (izpostavi), da je zakonska zveza postala nevzdržna in je ni več mogoče nadaljevati. Razveza na sodišču je dokaj ustaljena in sodišče zgolj zasliši vsakega od zakoncev ter na koncu ugotovi, da je zakonska zveza prenehala, in nekdanja zakonca sta ločena oz. razvezana. Mogoča je sicer tudi pritožba zoper sodbo, ampak so te redke, še bolj redko pa utemeljene.

Pozor

Razširjena zmota je, da sodišče ob ločitvi opravi delitev premoženja zakoncev; to je ločen postopek, za katerega se odvetniška pomoč najbolj priporoča. Delitev premoženja je potrebna, ker je del premoženja zakoncev skupno premoženje. Če se delitev premoženja ne opravi, lahko upniki posežejo po deležu, ki pripada drugemu razvezanemu zakoncu.

Skupno in posebno premoženje posameznega zakonca

Posebno premoženje zakoncev (ali posameznega zakonca) je tisto premoženje, ki ga ima vsak od zakoncev pred sklenitvijo zakonske zveze ali nastankom zunajzakonske skupnosti. To premoženje ostane njegova last in lahko z njim tudi prosto razpolaga. V posebno premoženje spada tudi vsako drugo premoženje, ki ga je kako drugače pridobil v času trajanja zakonske oziroma zunajzakonske zveze, kot na primer darila ali dediščina (zapuščina). V posebno premoženje spadajo tudi pravice, ki so vezane na njegovo osebo, kot so na primer preživnine, invalidnine in tudi premoženjske koristi, ki jih ima zakonec ali zunajzakonski partner iz naslova raznih odlikovanj.

Nemalo je primerov, ko en partner bistveno manj zasluži, ampak po drugi strani skrbi za dom, družino in otroke. Običajno so to ženske, ki skrbijo za domača in družinska opravila, ki niso zanemarljiva, in tudi to se upošteva pri prispevanju v skupno premoženje.

Nekaj pomembnih informacij pri ločitvi

• Ločitev se opravi preko sodišča, po novem Družinskem zakoniku pa v določenih primerih tudi pri notarju.

• Če je razveza sporazumna, morata imeti zakonca rešeno delitev premoženja.

• Dokler zakonca nista ločena, imata pravico do dedovanja eden po drugem, lahko pa dediči nadaljujejo že začeto tožbo za ločitev in s tem preprečijo dedovanje drugega zakonca, ko sta že bila v postopku ločitve.

• S pravnomočno ločitvijo zakonca ne dedujeta več eden po drugem.

• Tožba na ugotovitev skupnega premoženja ne zastara in se lahko uveljavlja kadarkoli.

Zanimivosti in primeri

1. Ločitev zakonske zveze oz. razveza (prenehanje) zunajzakonske skupnosti je ena izmed najbolj stresnih situacij v življenju posameznika. Po nekih raziskavah celo prva oz. najvišje ocenjena stresna situacija, ki jo človek lahko doživi. V samem vrhu na primer je tudi izguba službe. Dejstvo je, da razveza, zlasti če so vpleteni otroci, predstavlja velik stres za starše in otroke. Nihče, ki ni šel skozi tako zadevo, si ne more predstavljati najprej dejanskih težav pri razvezi in potem še toliko hujših pravnih problemov, da se zadeva reši. »Najhuje« pa je to, da nekdanja zakonca, če sta imela otroke, tudi po razvezi in ureditvi razmerji ti otroci vežejo vse življenje, zato je zelo dobrodošlo ločitev oz. razvezo zakonske/zunajzakonske skupnosti reševati celovito ter doživljenjsko.

2. Naša pisarna ima kar nekaj izkušenj s tožbami na razvezo (ločitvami) in delitvijo premoženja. Priznati moramo, da tovrstne zadeve nikoli niso lahke in jih ne gre jemati zlahka. Kot že v prvi točki omenjeno, gre za zelo (psihično) obremenjujoča vprašanja, ki so včasih podprta še z zlorabami in različnimi izsiljevanji. Posledično te primere rešujemo z vso resnostjo in odgovornostjo, kot si jih zaslužijo.

3. Nikoli (uradno) ločena

   Nemalo je primerov, ko se zakonca ne ločita in ostaneta poročena še leta po tem, ko ne živita več skupaj. Problem nastane, ko pride do smrti enega in drugi lahko deduje po njem. Imeli smo primer, ko sta se zakonca ločevala po več kot 20 letih, ko nista več bivala skupaj, ker je žena končno dojela, da bo njen sin lahko prikrajšan pri dedovanju. Ker pa je bil nekdanji mož iz Poljske in ni imela njegovega naslova, pa je zadevo vlekla toliko časa. Po številnih letih je naši pisarni uspelo opraviti ločitev teh zakoncev in ženi omogočilo zapuščino prepustiti zgolj sinu brez potencialnih težav nekdanjega moža.

4. Prispevek zakonca v skupno premoženje

   Imeli smo primer, ko je žena zatrjevala, da je ona prispevala 100% v skupno premoženje, mož pa nič. Zadeva se je sicer reševala v zapuščinskem postopku, kjer je bil eden izmed dedičev nečak in seveda gospa ni želela, da bi ta nečak kaj dobil. Tako je trdila, da njen pokojni mož ni nič prispeval v svojem življenju. Da je samo ležal na kavču in gledal televizijo, da je v celoti skrbela še zanj. Seveda to ni bilo res, šlo je zgolj za to, da ni želela izplačati nečaka in je v ta namen poskušala tudi odsvojiti vse svoje premoženje s preužitkarsko pogodbo. Mi smo seveda temu nasprotovali in izpodbijali vse sklenjene pogodbe. Tudi na sodišču je trdila, da on ni nič vlagal, potem pa ji je sodnica povedala, da je praktično nemogoče, da nekdo ne bi čisto nič prispeval k skupnemu gospodinjstvu ob dejstvu, da je imel pokojnino. Končno se nam je potem uspelo dogovoriti in je gospa vsaj neki manjši delež plačala nečaku, več pa niti nismo imeli namena.

5. Ničelni prispevek k skupnemu premoženju

   Čeprav smo v prejšnjem primeru navajali, da je praktično nemogoče, da en zakonec ne bi ničesar prispeval, pa smo imeli tudi situacijo, ki to dejstvo nekoliko negira. Partnerja sta se poročila, ko sta bila že v letih (cca 50 let) in je imel mož precej premoženja. Zgradil si je hišo, iz svojega preteklega premoženja, prav tako je pomagal ženi pri njeni hiši z določenimi stroški, ji kupil avto, jo vozil na potovanja ipd. Po petih letih sta se ločila in je žena zahtevala polovico njegove hiše, polovico njegovega podjetja in polovico vsega, kar je imel. Trdila je, da sta bila že pred poroko več let skupaj in ji vse to pripada. Sicer dolgotrajen postopek je pokazal, da žena ni upravičena do ničesar, saj sama ni imela nobenih večjih prihodkov, prav tako je bilo dokazano, da je on pomagal njej s svojim denarjem in ne obratno. Ni bilo toliko sporno, da sta v času zakona skupno pridobivala, sporno je bilo, da je iz tega pridobivanja ona že med zakonom pridobila, več kot je vložila ali kot je bil njen delež. Torej, upoštevalo se je tudi dejstvo, da je on njej pomagal in vlagal v njeno hišo ipd. Posledično v končni fazi kljub velikim apetitom ni dobila ničesar.

6. Darila, dana obema zakoncema v času trajanja zakonske zveze

   V času trajanja zakonske zveze nemalokrat starši enega zakonca darujejo zemljo, hišo, stanovanje svojemu otroku ali celo tudi njegovemu partnerju, zakoncu. Posledično npr. zakonca postaneta lastnika neke nepremičnine vsak do polovice, ker veliko ljudi želi s tem izkazati svojo ljubezen. Problem nastane ob ločitvi, ko se želi dobiti nepremičnina (darilo) nazaj. Sodna praksa se je že izrekla, da je to mogoče, saj so starši dali darilo z namenom, da bosta ostala skupaj, in če je prišlo do ločitve (razveze), ni več temelja in podlage za darilo (t. i. odpadla causa), zaradi česar lahko darovalci zahtevajo v tem primeru (izjemoma) darilo nazaj. S tem se sanira situacija, ki je običajno nihče ne predvidi.