Oporoka

Moja oporoka ali je to res pravi dokument, ki ga potrebujte? In če je kako jo sestaviti?

Prenesi vzorec oporoke pred pričami
Za sestanek pokličite 01/436-43-80 ali 041-955-571 ali nas kontaktirajte na: info@op-petek.si

Začetna investicija v začetku vam lahko prihrani veliko denarja v prihodnosti!

Oporoka

Sestava oproke (testament) je izrednega pomena za dedovanje. Niti predstavljati si ne morete koliko težav prihaja v zapuščinah, ker ljudje ne sestavijo oporoke pravno pravilno. Oporoka se namreč razlaga po pravem oporočiteljevem namenu, kar je precej zapleten pravni pojem, ko pride to težav z interpretacijo v praksi.

Razmišljati o oporoki na stara leta je že dolgo časa zelo napačni pogled. Oporoko je smiselno začeti sestavljati v trenutku, ko si pridobite nekaj premoženja ali ustvarite družino in je za vas pomembno kaj bodo dedovali vaši dediči (zlasti otroci) in kdo bo za njih skrbel.

Oporoka je t. i. izjava volje posameznika, s katero ta za časa svojega življenja razpolaga s premoženjem, ki ga ima ob trenutku pisanja, lahko pa razpolaga tudi s premoženjem, ki ga bo še imel ob smrti. Slovensko pravo pozna več vrst oporok (lastnoročna, pred pričami, notarska, sodna …), pri čemer so vse enako pravno veljavne. Torej ni pomembno, v kateri obliki je zapisana, samo da ima vse potrebne sestavine, kot jih zakon zahteva za posamezno oporoko.

Oporoko lahko napravi vsak, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil 15 let starosti (t. i. oporočno sposoben posameznik).

Lastnoročna oporoka - "Moja oporoka"

Lastnoročno oporoko lahko napiše vsakdo, pri njej je pomembno, da je napisana z lastno roko (torej ne sme biti natisnjena), na koncu pa mora biti podpis. Zaželen je tudi datum oporoke, saj kasnejša oporoka razveljavlja prejšnjo v delu, kot je spremenjena.

Običjano bomo oporoko začeli pisati za navedbo Moja oporoka, saj se piše v prvi osebi ednine. Potem to Mojo oproko pišemo z navedbo, da v stanju polne zavesti in prištevnosti pišemo to oproko. Ne bi verjeli zaradi kakšnih razlogov vse ljudje izpodbijajo oproko oz. oporoke. Moja oporoka se nadaljuje z navedbo osebnih podatkov o zapustniku, nadalje o premoženju, ki ga ta zapustnik ima in tem kdo naj bodo dediči tega premoženja.

Prenesi BREZPLAČNI VZOREC LASTNOROČNE OPOROKE

Pisna oporoka pred pričami

Gre za oporoko, ki jo običajno pripravi pravni strokovnjak, če gre za bolj zapletena pisanja in specifičnost pri potencialnem dedovanju. V tem primeru je smiselno zadevo prepustiti nekomu, ki bo zadevo strokovno pripravil, kot si boste želeli. Če pa je oporoka preprosta in oporočitelj zgolj težko piše, pa jo lahko sestavite tudi sami, povabite dve priči, ki ne smeta biti povezani z oporoko, in se vsi podpišejo. Zelo zaželena sta datum sestave oporoke in čim bolj podroben opis premoženja ter delitve.

Takšna oblika oporoke je primerna tudi, ko oporočitelj ne želi ali zmore lastnoročno zapisati celotne oporoke. Za veljavnost te oporoke je ključno, da se oporočitelj v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše in obenem izjavi, da je to njegova oporoka. Priči, ki sta bili prisotni, se prav tako podpišeta na oporoko s pristavkom, da se podpisujeta kot priči. Priča je lahko polnoletna oseba, ki ji ni vzeta poslovna sposobnost, ki zna brati in pisati.

Sodna oporoka

Oporoka se lahko napravi tudi pred sodiščem, in sicer oporočitelj poda izjavo sodniku pristojnega sodišča, ki najprej ugotovi njegovo istovetnost, potem pa sestavi oporoko. Ta zapis oporočitelj prebere in ga podpiše, sodnik pa potrdi, da je bila oporoka podpisana v njegovi navzočnosti. Če oporočitelj ne zna brati, mu jo bo sodnik prebral v navzočnosti dveh prič, pred katerima se oporočitelj tudi podpiše in izjavi, da je to njegova oporoka.

Ustna oporoka

Ta oblika oporoke je določena bolj kot izjema, saj je takšna oporoka veljavna le tedaj, ko oporočitelj zaradi izrednih razmer ne more napraviti pisne oporoke. Oporočitelj izjavi svojo poslednjo voljo pred dvema pričama, ki morata brez odlašanja zapisati njegovo izjavo in jo izročiti sodišču oziroma jo ustno ponoviti pred sodiščem, pri tem pa povedati, kdaj, kje in v kakšnih okoliščinah je oporočitelj podal svojo poslednjo voljo. Takšna oblika oporoke preneha veljati v 30 dneh po prenehanju izrednih razmer, v katerih je bila napravljena.

Oporoka med zakoncema

Skupna oporoka med zakoncema je vprašanje, ki se nemalokrat zastavi in je na mestu. Skupna oporoka (vzajemna – kjer si medsebojna zapuščata premoženje) med zakoncema je predmet številnih teoretičnih in strokovnih diskusij. Sodna praksa (višjih sodišč) se nagiba k temu, da so te oporoke veljavne, če le sledijo eni od veljavnih oblik oporok.

Pri tem velja opozoriti, da je v teoriji sporna samo skupna vzajemna oporoka med zakoncema, če si medsebojno zapuščata premoženje. Ni pa sporno, če ga delita drugim. Torej ni sporno, če oporoka med zakoncema določa druge osebe za dediče njunega premoženja.

Sami stojimo za stališčem, da bi taka skupna oporoka – vzajemna med zakoncema, morala biti pravno veljavna, ker si med seboj v oporoki zapuščata svoje premoženje. Omejitve, ki jih vidijo posamezni teoretiki v tem, so po našem mnenju nepotrebne in v praksi s tem omejujejo oporočno dedovanje. Res je, da zakon tega izrecno ne določa pa vendar, če je taka vzajemna oporoka med zakoncema sklenjena v eni izmed oblik oporok, ki jih zahteva zakon ni nobenih formalnih razlogov za njeno neveljavnost ali izpodbojnost, vsaj po našem mnenju.

Izpodbijanje oporoke

Oporoko je mogoče izpodbijati iz razloga, če je neveljavna, in sicer, če zapustnik ni bil oporočno sposoben ali če vsebina oporoke ne odraža njegove prave volje. Prav tako je izpodbijanje oporoke mogoče, če ne odraža prave zapustnikove volje , ali je bil v sestavo oporoke prisiljen, so mu grozili ali če je bil v zmoti.

Teoretično pravno v določenih primerih sploh ne gre za ne-veljavno oporoko, ker oporoka sploh ni nastala, ampak gre za neobstoječ pravni posel. Če oporoka ni sklenjena v eni od predpisanih oblik oporoke ne moremo govoriti, da je oporoka sploh nastala in je posledično oporoko nemogoče izpodbijat ali razveljavit. V tem primeru govorimo o neobstoječem pravnem poslu, kjer veljajo pravilna ničnosti, saj oporoka nikoli ni veljavno mogla nastati.

Zakon določa različne roke za izpodbijanje oporoke, glede na razlog zaradi katerega je oporoka izpodbojna ali nična. Če je oporoka izpodbojna (npr. oporočitelj ni bil star 15 let ali sposoben za razsojanje), je rok 1 leto od kar se je izvedelo za razlog in 10 let od razglasitve oporoke. Če gre za ničnostne razloge, kot je oporoka brez prič pa tako uveljavljanje ne zastara in tudi sodišče pazi to po uradni dolžnosti, kar pa se ne pazi pri izpodbijanju oporoke.