Stiki in preprečevanje le-teh, v času KORONAVIRUSA!
09. 04. 2020/Civilno pravo
V zadnjem času dobimo veliko vprašanj bivših partnerjev, kakšno je stanje v času koronavirusa glede stikov. Vprašanja in težave (izzivi) se pojavljajo na vseh straneh. Tako pri tistih, kjer ima skrbništvo en starš, kot pri skupnem skrbništvu. Težave se pojavljajo tako na strani tistih, ki imajo skrbništvo in želijo omogočit stike preko video ali telefonske korespondence in drug starš to zavrača, kot tudi tisti, ki želijo stike preko teh sredstev, pa starš, ki ima skrbništvo to preprečuje oz. temu nasprotuje. Enak ali še večji problem imajo starši skupnega skrbništva.
Uvodoma lahko rečemo, da enoznačnega odgovora na te dileme ni. V oddaji Dobro jutro na RTV SLO smo 1.4.2020 imeli pogovor na to temo, vendar zaradi pomanjkanja časa nismo uspeli odgovoriti na vsa ali bistvena vprašanja gornjih dilem, zato dodana pojasnila v tem blogu.
Torej generalno gledano je situacija glede stikov v Sloveniji sedaj sledeča:
Izpostaviti je treba, da sodne odločbe, sodne poravnave in druge odločbe (npr. CSD), ki so bile izdane veljajo in tu ne gre za spreminjanje ali neupoštevanje teh odločb ali poravnav. Tako navajata tako Vrhovno sodišče kot Ministrstvo za pravosodje. Prav tako je bilo s strani ministrstva za notranje zadeve povedano, da prehajanje med občinami za stike ni prepovedano. Navedeno pomeni, da vsi, ki imajo/imate stike določene tako ali drugače, ste do njih upravičeni in tu ni nobenega dvoma. Pravnoformalno pravico do stikov imate. Drugo vprašanje pa je na kakšen način naj se sedaj te stiki izvajajo, saj je namen države in vseh nas, da se virus ne prenaša med nami vsemi in še huje ne na vaše otroke.
Na slednje vsi gornji organi opozarjajo tako, da se pri tem izvajanju stikov mora upoštevati vse ukrepe, ki jih država določa za preprečevanje širjenja okužbe. V praksi to pomeni, da moramo vsi, torej tudi starš, ki ima pravico do stikov, a ne živi s tem otrokom, preprečevati okužbe tako v splošnem smislu do vseh nas in istočasno, da se neposredno ne prenese okužba na njegovega/njenega otroka ali obratno. Torej velja generalna in specialna prevencija, da ne pride do okužb, zato je stike treba izvajati restriktivno in v največji meri za zaščito otroka.
V enem od mnenj, ki smo ga dobili od Ministrstva za pravosodje, so zapisali, da je treba pri izvrševanju sodnih odločb upoštevati tudi ukrepe preprečitve širjenja virusne okužbe in takole nadaljujejo:
»Glede na navedeno apeliramo, da naj starši v takih primerih ravnajo sporazumno in s ciljem zagotavljanja kar največje koristi otroka, tako da naj v tem izjemno kriznem obdobju ravnajo razumno, dosledno upoštevajo odrejene in priporočene ukrepe za preprečevanje širjenja virusne okužbe, varovanja zdravja in življenja ljudi in imajo pri tem vselej prvenstveno pred očmi varstvo koristi svojih otrok.«
V nadaljevanju ministrstvo za pravosodje priporoča vzpostavitev elektronskih komunikacij in mi menimo, da je to možnost treba dosledno izkoristit.
Torej v konkretnih primerih lahko prihaja do težav (izzivov), če ni soglasja med staršema, kako zadevo rešiti ali še huje, če starša slabo ali praktično ne komunicirata, v nekem vsaj približno dogovornem tonu. Gre za primere, ko se strogo upošteva sodne odločbe, datume in ure stikov ter starša komunikacije praktično nimata.
V teh primerih imate dve možnosti. Prva je, da se vseeno poskušata dogovoriti, kar bo v praksi pomenilo, da bo tisti, ki ima večji interes »ponižno prosil« za stik na tak ali drugačen način. Druga možnost pa je uveljavljati stik preko sodišča, najbolje preko začasne odredbe. Ponižanja nihče ne mara, je pa treba izpostaviti, da bo ta pot veliko hitrejša in cenejša ter nenazadnje pravno varnejša, da pridete do svojega otroka. Zgodi se namreč lahko, da sodišče ne bo odločilo v vašo korist.
Kako bodo odločala sodišča v takih primerih?
Izpostaviti velja, da neomogočanje stikov v času koronavirusa per se (samo po sebi) ne pomeni kršitve sodne odločbe ali poravnave. Gre za izredne razmere, ki same po sebi pomenijo, da za preprečevanje stikov starš ne bo apriori odgovarjal. Vrhovno sodišče je dalo splošno napotilo sodiščem, kako morajo ravnati sodniki, ko dobijo začasne odredbe na uveljavljanje stikov:
»…Zato morajo sodniki v nastalih razmerah, ko obstaja izjemno huda nevarnost širjenja koronavirusa, pri odločanju o predlaganih začasnih odredbah v zvezi z otrokovimi stiki upoštevati, kaj je glede na okoliščine konkretnega primera otroku bolj v škodo: da se v obdobju, ko je Svet za nacionalno varnost RS sprejel izjemno stroge ukrepe za preprečevanje prenašanja virusa, stiki izvajajo ali, da se z izvajanjem stikov počaka do prenehanja veljave teh ukrepov….«
Povedano po domače, sodišča bodo presojala vsak posamezen primer in tehtala, kaj je slabše za otroka: da nima stika ali da zboli?
Torej pravno povedano sta v teh situacijah trčil dve ustavni pravici in sicer pravica do stikov in pravica do zdravega življenjskega okolja otroka in vseh nas. V teh primerih bodo sodišča upoštevala načelo sorazmernosti, torej katera pravica prevlada v konkretnem primeru, pravica starša do stika ali otroka do zdravja. Pričakovati je, da bo v več primerih glede osebnih stikov, prevladala pravica do zdravja otroka, saj so otroci posebno zaščitena kategorija.
Torej naše mnenje je, da se znajo sodišča odločati bolj v smeri ne fizičnih stikov, ampak bolj v smeri video in drugih komunikacijskih sredstev. S stališča zdravja nas vseh in zlasti otrok je tako stališče tudi smiselno.
Seveda pa tega ne gre razlagati v korist tistim, ki stike dejansko preprečujejo in uporabljajo/zlorabljajo virus in situacijo za preprečevanje stikov z drugim staršem (tako v primerih, ko je en starš skrbnik kot pri skupnem skrbništvu).
Tudi take primere beležimo in menimo, da je v teh primerih, ko se staršu ne omogoča niti video ali drug način stika z otrokom, dejansko nezakonit in terja ustrezno ukrepanje. Menimo, da v teh primerih prihaja do kršitev, ki se lahko štejejo tako v civilnopravnem kot kazneskopravnem smislu preprečevanja stikov, ki so lahko in morajo biti sankcionirana. Izpostaviti velja, da navedba (izmikanje) starša, s katerim je otrok, da otrok »noče na telefon« ali »ne morem ga prisilit«, ipd. ne zdržijo pravne presoje, saj zakon in sodna praksa jasno določa, da mora starš, ki ima skrbništvo, ne samo omogočati stike ampak otroka na stike pripraviti in jih vzpodbujati. Torej mora biti ta starš aktiven, sodelovati pri stiku, ker je sedaj to potrebno, glede na razmere, da starš, ki ima pravico do stika, lahko svojo, sedaj omejeno pravico, čim bolj izkoristi.
Torej, če bi šlo za preprečevanje stikov v tej smeri, tudi v smislu pasivnosti skrbnika oz. tistega pri katerem je otrok, menimo da to ni pravno dopustno in velja razmišljati o vlaganju začasnih odredb za omogočanje stikov na način, ki bo dal ustrezno zadovoljive rezultate, glede na situacijo.
Želimo vam veliko modrosti in potrpljenja v teh časih, izziv za vse vas, ki se s tem ukvarjate je izjemen, ampak gre za vaše otroke in gotovo si za njih želite najboljše. Ta (drugi) starš je starš vašega otroka in otroci imajo/imamo pač radi svoje starše. Samo dva imamo in vsi si želimo, da bi se starša dobro razumela oz. vsaj shajala zavoljo njih. Tako bodo ti naši otroci veliko srečnejši, saj bodo imeli podporo obeh staršev v življenju.
Video RTV SLO, oddaje Dobro jutro z dne 1.4.2020 si lahko pogledate tej povezavi –“kliknite tukaj”
»Izkušnje kažejo, da je uvodni osebni posvet izredno koristen za stranke, saj že s tem prepreči veliko začetnih napak in škode, ki se pojavi v nadaljevanju postopka. Za osebni posvet v naši pisarni pokličite v tajništvo (01/436-43-80 ali 041 955 571)«
Stiki in preprečevanje le-teh, v času KORONAVIRUSA!
V zadnjem času dobimo veliko vprašanj bivših partnerjev, kakšno je stanje v času koronavirusa glede stikov. Vprašanja in težave (izzivi) se pojavljajo na vseh straneh. Tako pri tistih, kjer ima skrbništvo en starš, kot pri skupnem skrbništvu. Težave se pojavljajo tako na strani tistih, ki imajo skrbništvo in želijo omogočit stike preko video ali telefonske korespondence in drug starš to zavrača, kot tudi tisti, ki želijo stike preko teh sredstev, pa starš, ki ima skrbništvo to preprečuje oz. temu nasprotuje. Enak ali še večji problem imajo starši skupnega skrbništva.
Uvodoma lahko rečemo, da enoznačnega odgovora na te dileme ni. V oddaji Dobro jutro na RTV SLO smo 1.4.2020 imeli pogovor na to temo, vendar zaradi pomanjkanja časa nismo uspeli odgovoriti na vsa ali bistvena vprašanja gornjih dilem, zato dodana pojasnila v tem blogu.
Torej generalno gledano je situacija glede stikov v Sloveniji sedaj sledeča:
Izpostaviti je treba, da sodne odločbe, sodne poravnave in druge odločbe (npr. CSD), ki so bile izdane veljajo in tu ne gre za spreminjanje ali neupoštevanje teh odločb ali poravnav. Tako navajata tako Vrhovno sodišče kot Ministrstvo za pravosodje. Prav tako je bilo s strani ministrstva za notranje zadeve povedano, da prehajanje med občinami za stike ni prepovedano. Navedeno pomeni, da vsi, ki imajo/imate stike določene tako ali drugače, ste do njih upravičeni in tu ni nobenega dvoma. Pravnoformalno pravico do stikov imate. Drugo vprašanje pa je na kakšen način naj se sedaj te stiki izvajajo, saj je namen države in vseh nas, da se virus ne prenaša med nami vsemi in še huje ne na vaše otroke.
Na slednje vsi gornji organi opozarjajo tako, da se pri tem izvajanju stikov mora upoštevati vse ukrepe, ki jih država določa za preprečevanje širjenja okužbe. V praksi to pomeni, da moramo vsi, torej tudi starš, ki ima pravico do stikov, a ne živi s tem otrokom, preprečevati okužbe tako v splošnem smislu do vseh nas in istočasno, da se neposredno ne prenese okužba na njegovega/njenega otroka ali obratno. Torej velja generalna in specialna prevencija, da ne pride do okužb, zato je stike treba izvajati restriktivno in v največji meri za zaščito otroka.
V enem od mnenj, ki smo ga dobili od Ministrstva za pravosodje, so zapisali, da je treba pri izvrševanju sodnih odločb upoštevati tudi ukrepe preprečitve širjenja virusne okužbe in takole nadaljujejo:
»Glede na navedeno apeliramo, da naj starši v takih primerih ravnajo sporazumno in s ciljem zagotavljanja kar največje koristi otroka, tako da naj v tem izjemno kriznem obdobju ravnajo razumno, dosledno upoštevajo odrejene in priporočene ukrepe za preprečevanje širjenja virusne okužbe, varovanja zdravja in življenja ljudi in imajo pri tem vselej prvenstveno pred očmi varstvo koristi svojih otrok.«
V nadaljevanju ministrstvo za pravosodje priporoča vzpostavitev elektronskih komunikacij in mi menimo, da je to možnost treba dosledno izkoristit.
Torej v konkretnih primerih lahko prihaja do težav (izzivov), če ni soglasja med staršema, kako zadevo rešiti ali še huje, če starša slabo ali praktično ne komunicirata, v nekem vsaj približno dogovornem tonu. Gre za primere, ko se strogo upošteva sodne odločbe, datume in ure stikov ter starša komunikacije praktično nimata.
V teh primerih imate dve možnosti. Prva je, da se vseeno poskušata dogovoriti, kar bo v praksi pomenilo, da bo tisti, ki ima večji interes »ponižno prosil« za stik na tak ali drugačen način. Druga možnost pa je uveljavljati stik preko sodišča, najbolje preko začasne odredbe. Ponižanja nihče ne mara, je pa treba izpostaviti, da bo ta pot veliko hitrejša in cenejša ter nenazadnje pravno varnejša, da pridete do svojega otroka. Zgodi se namreč lahko, da sodišče ne bo odločilo v vašo korist.
Kako bodo odločala sodišča v takih primerih?
Izpostaviti velja, da neomogočanje stikov v času koronavirusa per se (samo po sebi) ne pomeni kršitve sodne odločbe ali poravnave. Gre za izredne razmere, ki same po sebi pomenijo, da za preprečevanje stikov starš ne bo apriori odgovarjal. Vrhovno sodišče je dalo splošno napotilo sodiščem, kako morajo ravnati sodniki, ko dobijo začasne odredbe na uveljavljanje stikov:
»…Zato morajo sodniki v nastalih razmerah, ko obstaja izjemno huda nevarnost širjenja koronavirusa, pri odločanju o predlaganih začasnih odredbah v zvezi z otrokovimi stiki upoštevati, kaj je glede na okoliščine konkretnega primera otroku bolj v škodo: da se v obdobju, ko je Svet za nacionalno varnost RS sprejel izjemno stroge ukrepe za preprečevanje prenašanja virusa, stiki izvajajo ali, da se z izvajanjem stikov počaka do prenehanja veljave teh ukrepov….«
Povedano po domače, sodišča bodo presojala vsak posamezen primer in tehtala, kaj je slabše za otroka: da nima stika ali da zboli?
Torej pravno povedano sta v teh situacijah trčil dve ustavni pravici in sicer pravica do stikov in pravica do zdravega življenjskega okolja otroka in vseh nas. V teh primerih bodo sodišča upoštevala načelo sorazmernosti, torej katera pravica prevlada v konkretnem primeru, pravica starša do stika ali otroka do zdravja. Pričakovati je, da bo v več primerih glede osebnih stikov, prevladala pravica do zdravja otroka, saj so otroci posebno zaščitena kategorija.
Torej naše mnenje je, da se znajo sodišča odločati bolj v smeri ne fizičnih stikov, ampak bolj v smeri video in drugih komunikacijskih sredstev. S stališča zdravja nas vseh in zlasti otrok je tako stališče tudi smiselno.
Seveda pa tega ne gre razlagati v korist tistim, ki stike dejansko preprečujejo in uporabljajo/zlorabljajo virus in situacijo za preprečevanje stikov z drugim staršem (tako v primerih, ko je en starš skrbnik kot pri skupnem skrbništvu).
Tudi take primere beležimo in menimo, da je v teh primerih, ko se staršu ne omogoča niti video ali drug način stika z otrokom, dejansko nezakonit in terja ustrezno ukrepanje. Menimo, da v teh primerih prihaja do kršitev, ki se lahko štejejo tako v civilnopravnem kot kazneskopravnem smislu preprečevanja stikov, ki so lahko in morajo biti sankcionirana. Izpostaviti velja, da navedba (izmikanje) starša, s katerim je otrok, da otrok »noče na telefon« ali »ne morem ga prisilit«, ipd. ne zdržijo pravne presoje, saj zakon in sodna praksa jasno določa, da mora starš, ki ima skrbništvo, ne samo omogočati stike ampak otroka na stike pripraviti in jih vzpodbujati. Torej mora biti ta starš aktiven, sodelovati pri stiku, ker je sedaj to potrebno, glede na razmere, da starš, ki ima pravico do stika, lahko svojo, sedaj omejeno pravico, čim bolj izkoristi.
Torej, če bi šlo za preprečevanje stikov v tej smeri, tudi v smislu pasivnosti skrbnika oz. tistega pri katerem je otrok, menimo da to ni pravno dopustno in velja razmišljati o vlaganju začasnih odredb za omogočanje stikov na način, ki bo dal ustrezno zadovoljive rezultate, glede na situacijo.
Želimo vam veliko modrosti in potrpljenja v teh časih, izziv za vse vas, ki se s tem ukvarjate je izjemen, ampak gre za vaše otroke in gotovo si za njih želite najboljše. Ta (drugi) starš je starš vašega otroka in otroci imajo/imamo pač radi svoje starše. Samo dva imamo in vsi si želimo, da bi se starša dobro razumela oz. vsaj shajala zavoljo njih. Tako bodo ti naši otroci veliko srečnejši, saj bodo imeli podporo obeh staršev v življenju.
Video RTV SLO, oddaje Dobro jutro z dne 1.4.2020 si lahko pogledate tej povezavi – “kliknite tukaj”
»Izkušnje kažejo, da je uvodni osebni posvet izredno koristen za stranke, saj že s tem prepreči veliko začetnih napak in škode, ki se pojavi v nadaljevanju postopka. Za osebni posvet v naši pisarni pokličite v tajništvo (01/436-43-80 ali 041 955 571)«