KAZNIVO DEJANJE PONAREJANJE LISTIN – v času pandemije: Pravica do molka in pravna pomoč
04. 11. 2024/Kazensko pravo in prekrški
Pandemija COVID-19 je v Sloveniji prinesla številne izzive, med katerimi je tudi porast kaznivih dejanj, povezanih s ponarejanjem listin v času pandemije. Strogi epidemiološki ukrepi in uvedba PCT pogojev (preboleli, cepljeni, testirani) so sprožili val nezakonitih dejavnosti, kjer so posamezniki in organizirane skupine ponarejali potrdila o cepljenju, testiranju in prebolelosti. Ta dejanja ne ogrožajo le javnega zdravja, temveč imajo tudi resne pravne posledice.
Dokument, ki predstavlja ponarejanje listin v času pandemije COVID-19, in poudarja resnost teh kaznivih dejanj.
Najodmevnejši primeri ponarejanja listin
Policija je v času pandemije intenzivno preiskovala primere ponarejanja listin. Po uradnih podatkih je bilo med letoma 2020 in 2022 vloženih več kot 500 kazenskih ovadb zaradi ponarejanja COVID potrdil.
Primer iz Novega mesta
Novomeški kriminalisti so preiskovali tri zdravstvene delavce, ki so med marcem 2021 in januarjem 2022 omogočili več kot 170 osebam pridobitev COVID potrdil brez dejanskega testiranja. Posledično je bilo vloženih 414 kazenskih ovadb, ki so vključevale kazniva dejanja zlorabe uradnega položaja, ponarejanja listin in korupcije. Skupno število pridobljenih lažnih COVID potrdil je doseglo 662, kar je povzročilo znatno škodo državnemu proračunu in ogrozilo javno zdravje.
Organizirane mreže ponarejevalcev
Policija je razkrila več skupin, ki so se ukvarjale s ponarejanjem in prodajo lažnih COVID potrdil preko spleta in socialnih omrežij. V eni izmed akcij je bilo aretiranih 15 oseb, pri katerih so zasegli opremo za izdelavo ponarejenih dokumentov ter gotovino v vrednosti več deset tisoč evrov.
Posamezniki z lažnimi potrdili
V več primerih so bili posamezniki ujeti pri uporabi ponarejenih potrdil o cepljenju ali testiranju za prehod meje ali dostop do storitev. Policija je samo v letu 2021 odkrila preko 200 takšnih primerov.
Ponarejanje listin v času pandemije: Kazenska opredelitev in sankcije
Odvetnik, ki zastopa stranko obtoženo ponarejanja listin v času pandemije
Ponarejanje listin je resno kaznivo dejanje, opredeljeno v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije. Gre za dejanje, pri katerem posameznik lažno izdela, spremeni ali uporabi dokumente z namenom, da prikaže lažno dejstvo kot resnično. V primeru ponarejanja listin v času pandemije je šlo najpogosteje za ponarejanje potrdil o cepljenju, testiranju ali prebolevnosti, s katerimi so posamezniki ali skupine želeli pridobiti neupravičeno ugodnost ali se izogniti omejitvam.
Kazenski zakonik (KZ-1) v 251. členu določa, da
Kdor ponaredi listino ali spremeni pravo listino, zato da bi se taka listina uporabila kot prava, ali kdor ponarejeno ali spremenjeno listino uporabi kot pravo, se kaznuje z zaporom do dveh let.
Poskus je kazniv.
Hujša kvalificirna oblika je določena v 3. odstavku istega člena in določa, da kdor ponaredi javno listino, oporoko, javno ali uradno knjigo ali kakšno drugo knjigo, ki se mora voditi na podlagi zakona, spremeni tako pravo listino ali kdor tako ponarejeno ali spremenjeno listino hrani zaradi uporabe ali jo uporabi kot pravo, se kaznuje z zaporom do treh let.
V primerih, povezanih s pandemijo COVID-19, je bilo ponarejanje potrdil in drugih listin obravnavano kot kaznivo dejanje, ki je neposredno ogrožalo javno zdravje in zaupanje v zdravstveni sistem. Poleg kazenskih sankcij so lahko osumljenci obsojeni tudi za plačilo odškodnin, če je s tem nastala škoda državi ali posameznikom.
Kazenski zakonik in kazenska odgovornost
Poleg kaznivega dejanja ponarejanja listin lahko pride tudi do drugih povezanih kaznivih dejanj in sicer:
– Zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic (Kazenski zakonik (KZ-1), 257. člen)
– Jemanje in dajanje podkupnine (Kazenski zakonik (KZ-1), 261. in 262. člen)
Sankcije lahko vključujejo denarne kazni in zaporne kazni do pet let ali več, odvisno od teže kaznivega dejanja in okoliščin primera.
Problem se pojavi, če vam je očitanih več kaznivih dejanj, npr. ponarejanje in zloraba uradnega položaja ali še kaj drugega. V teh primerih so lahko kazni visoke oz. kaj hitro lahko sledi zaporna kazen.
Pravica do molka: Zakon o kazenskem postopku in Ustava RS
Kriminalist med preiskavo razlaga pravico do molka in pravico do zagovornika osebi v preiskovalnem postopku.
Če ste osumljeni ali povabljeni na zaslišanje v povezavi s kaznivimi dejanji, povezanimi s COVID-19, bodite izjemno previdni pri podajanju izjav. Naša odvetniška pisarna svetuje, da je pravica do molka temeljna pravica vsakega osumljenca v kazenskem postopku, ki jo varuje tudi slovenska zakonodaja.
Po 83. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) imate pravico, da ne odgovarjate na vprašanja in niste dolžni izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje. To pomeni, da se lahko odločite, da ne boste podajali nobenih izjav, ki bi lahko škodile vaši obrambi.
Enako določa tudi Ustava v 36. členu (Ustave Republike Slovenije), ki določa, da ima vsakdo pravico, da ne odgovarja na vprašanja, ki bi ga lahko obremenila. Ta pravica velja tako pred policijo, tožilstvom kot sodiščem.
Poleg tega 4. točka 148. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) določa, da mora policija osumljenca takoj poučiti o njegovih pravicah, vključno s pravico do molka, preden zbere kakršnokoli izjavo. Če policija tega ne stori, so morebitne izjave osumljenca lahko neveljavne kot dokazno gradivo.
Odvetniški nasvet
Če ste vpleteni v kakršen koli postopek, povezan s kaznivimi dejanji zoper COVID-19, se izogibajte podajanju izjav brez predhodnega posveta z odvetnikom. Pravica do molka vam omogoča, da zaščitite svoje pravice in preprečite, da bi nehote škodovali svoji obrambi.
Velja splošno pravilo, da se ne zagovarjate in izkoristite pravico do molka, ko so dokazi proti vam obremenilni. Ni toliko pomembno kaj je res in kako “krive se počutite”, dejstvo je, da so dokazi in tisto kar policija prezentira tožilstvu ter slednje sodišču tisto, kar vas bo obsodilo. In verjemite nam na besedo, da se tudi najboljši ne znajo rešiti z lepimi besedami na prostost.
Zato vedno v dvomu izkoristite to pravno dobroto, ki vam lahko še kako pomaga. Izjavo lahko podate kadarkoli v postopku. Postopek običajno traja več let in ni potrebe po hitenju, saj vam ne bo pomagalo, kvečjemu vam lahko še kako škoduje.
Res je navidezni občutek, ki se ga pogosto želimo znebiti ali ga želimo zaščititi, da se ne zagovarja tisti, ki je kriv. To je (zgolj psihološko, ne pa tudi pravno formalno) res, res pa je tudi, da lahko date policiji ali sodišču določene informacije, ki jih bodo uporabili proti vam, ne bodo pa upoštevali informacij, ki bodo razbremenilne za vas. In v tem grmu tiči zajec, da se informacije selektivno sprejemajo na drugi strani. Zato je nujna pomoč odvetnika, ki vam bo povedal kaj in kako se bo vaša zgodba razpletla na policiji, tožilstvu ali sodišču. Da veste kaj lahko poveste in kaj ne.
KAJ POMENI PRAVICA DO MOLKA?
Pravica do molka zlasti pomeni:
– da se ne rabite zagovarjati,
– da, če se zagovarjate, ne rabite izpovedati/povedati ničesar kar ne želite,
– da lahko odgovarjate samo na vprašanja na katera želite odgovoriti, na ostala lahko kratko malo rečete, da na to ne boste odgovarjali,
– da lahko kadarkoli prenehate odgovarjati in se zagovarjati,
– da lahko odgovarjate na vprašanja sodišča in/ali svojega zagovornika, ne pa tudi na vprašanja tožilstva,
– da odgovarjate samo na vprašanja svojega odvetnika,
– da ne odgovarjate na vprašanja, ampak samo poveste svojo zgodbo in s tem zaključite zaslišanje.
Vse zgoraj omenjeno predstavlja pravico do molka. Zato je tako pomembno, da jo pravilno izkoristite, saj je to ena najmočnejših pravic za obrambo vsakega kaznivega dejanja.
Kontaktirajte nas, da vam pomagamo zaščititi vaše interese.
Ponarejanje listin v času pandemije: Poiščite strokovno pravno pomoč
Ponarejanje listin v času pandemije je resen problem, ki ima daljnosežne posledice. Če ste vpleteni v kazenski postopek zaradi takšnih dejanj, je ključno, da imate ob sebi izkušenega odvetnika za kazensko pravo, ki vam bo pomagal zaščititi vaše pravice in interese.
Za strokovno pravno pomoč nas pokličite na 01 436 43 80 ali nam pišite na info@op-petek.si ter se dogovorite za sestanek.
_____________________________________________________________________
Opomba: Ta članek je informativne narave in ne predstavlja pravnega nasveta. Za specifične primere se posvetujte z odvetnikom.
KAZNIVO DEJANJE PONAREJANJE LISTIN – v času pandemije: Pravica do molka in pravna pomoč
Pandemija COVID-19 je v Sloveniji prinesla številne izzive, med katerimi je tudi porast kaznivih dejanj, povezanih s ponarejanjem listin v času pandemije. Strogi epidemiološki ukrepi in uvedba PCT pogojev (preboleli, cepljeni, testirani) so sprožili val nezakonitih dejavnosti, kjer so posamezniki in organizirane skupine ponarejali potrdila o cepljenju, testiranju in prebolelosti. Ta dejanja ne ogrožajo le javnega zdravja, temveč imajo tudi resne pravne posledice.
Dokument, ki predstavlja ponarejanje listin v času pandemije COVID-19, in poudarja resnost teh kaznivih dejanj.
Najodmevnejši primeri ponarejanja listin
Policija je v času pandemije intenzivno preiskovala primere ponarejanja listin. Po uradnih podatkih je bilo med letoma 2020 in 2022 vloženih več kot 500 kazenskih ovadb zaradi ponarejanja COVID potrdil.
Primer iz Novega mesta
Novomeški kriminalisti so preiskovali tri zdravstvene delavce, ki so med marcem 2021 in januarjem 2022 omogočili več kot 170 osebam pridobitev COVID potrdil brez dejanskega testiranja. Posledično je bilo vloženih 414 kazenskih ovadb, ki so vključevale kazniva dejanja zlorabe uradnega položaja, ponarejanja listin in korupcije. Skupno število pridobljenih lažnih COVID potrdil je doseglo 662, kar je povzročilo znatno škodo državnemu proračunu in ogrozilo javno zdravje.
Organizirane mreže ponarejevalcev
Policija je razkrila več skupin, ki so se ukvarjale s ponarejanjem in prodajo lažnih COVID potrdil preko spleta in socialnih omrežij. V eni izmed akcij je bilo aretiranih 15 oseb, pri katerih so zasegli opremo za izdelavo ponarejenih dokumentov ter gotovino v vrednosti več deset tisoč evrov.
Posamezniki z lažnimi potrdili
V več primerih so bili posamezniki ujeti pri uporabi ponarejenih potrdil o cepljenju ali testiranju za prehod meje ali dostop do storitev. Policija je samo v letu 2021 odkrila preko 200 takšnih primerov.
Ponarejanje listin v času pandemije: Kazenska opredelitev in sankcije
Odvetnik, ki zastopa stranko obtoženo ponarejanja listin v času pandemije
Ponarejanje listin je resno kaznivo dejanje, opredeljeno v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije. Gre za dejanje, pri katerem posameznik lažno izdela, spremeni ali uporabi dokumente z namenom, da prikaže lažno dejstvo kot resnično. V primeru ponarejanja listin v času pandemije je šlo najpogosteje za ponarejanje potrdil o cepljenju, testiranju ali prebolevnosti, s katerimi so posamezniki ali skupine želeli pridobiti neupravičeno ugodnost ali se izogniti omejitvam.
Kazenski zakonik (KZ-1) v 251. členu določa, da
Kdor ponaredi listino ali spremeni pravo listino, zato da bi se taka listina uporabila kot prava, ali kdor ponarejeno ali spremenjeno listino uporabi kot pravo, se kaznuje z zaporom do dveh let.
Poskus je kazniv.
Hujša kvalificirna oblika je določena v 3. odstavku istega člena in določa, da kdor ponaredi javno listino, oporoko, javno ali uradno knjigo ali kakšno drugo knjigo, ki se mora voditi na podlagi zakona, spremeni tako pravo listino ali kdor tako ponarejeno ali spremenjeno listino hrani zaradi uporabe ali jo uporabi kot pravo, se kaznuje z zaporom do treh let.
V primerih, povezanih s pandemijo COVID-19, je bilo ponarejanje potrdil in drugih listin obravnavano kot kaznivo dejanje, ki je neposredno ogrožalo javno zdravje in zaupanje v zdravstveni sistem. Poleg kazenskih sankcij so lahko osumljenci obsojeni tudi za plačilo odškodnin, če je s tem nastala škoda državi ali posameznikom.
Kazenski zakonik in kazenska odgovornost
Poleg kaznivega dejanja ponarejanja listin lahko pride tudi do drugih povezanih kaznivih dejanj in sicer:
– Zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic (Kazenski zakonik (KZ-1), 257. člen)
– Jemanje in dajanje podkupnine (Kazenski zakonik (KZ-1), 261. in 262. člen)
Sankcije lahko vključujejo denarne kazni in zaporne kazni do pet let ali več, odvisno od teže kaznivega dejanja in okoliščin primera.
Problem se pojavi, če vam je očitanih več kaznivih dejanj, npr. ponarejanje in zloraba uradnega položaja ali še kaj drugega. V teh primerih so lahko kazni visoke oz. kaj hitro lahko sledi zaporna kazen.
Pravica do molka: Zakon o kazenskem postopku in Ustava RS
Kriminalist med preiskavo razlaga pravico do molka in pravico do zagovornika osebi v preiskovalnem postopku.
Če ste osumljeni ali povabljeni na zaslišanje v povezavi s kaznivimi dejanji, povezanimi s COVID-19, bodite izjemno previdni pri podajanju izjav. Naša odvetniška pisarna svetuje, da je pravica do molka temeljna pravica vsakega osumljenca v kazenskem postopku, ki jo varuje tudi slovenska zakonodaja.
Po 83. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) imate pravico, da ne odgovarjate na vprašanja in niste dolžni izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje. To pomeni, da se lahko odločite, da ne boste podajali nobenih izjav, ki bi lahko škodile vaši obrambi.
Enako določa tudi Ustava v 36. členu (Ustave Republike Slovenije), ki določa, da ima vsakdo pravico, da ne odgovarja na vprašanja, ki bi ga lahko obremenila. Ta pravica velja tako pred policijo, tožilstvom kot sodiščem.
Poleg tega 4. točka 148. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) določa, da mora policija osumljenca takoj poučiti o njegovih pravicah, vključno s pravico do molka, preden zbere kakršnokoli izjavo. Če policija tega ne stori, so morebitne izjave osumljenca lahko neveljavne kot dokazno gradivo.
Odvetniški nasvet
Če ste vpleteni v kakršen koli postopek, povezan s kaznivimi dejanji zoper COVID-19, se izogibajte podajanju izjav brez predhodnega posveta z odvetnikom. Pravica do molka vam omogoča, da zaščitite svoje pravice in preprečite, da bi nehote škodovali svoji obrambi.
Velja splošno pravilo, da se ne zagovarjate in izkoristite pravico do molka, ko so dokazi proti vam obremenilni. Ni toliko pomembno kaj je res in kako “krive se počutite”, dejstvo je, da so dokazi in tisto kar policija prezentira tožilstvu ter slednje sodišču tisto, kar vas bo obsodilo. In verjemite nam na besedo, da se tudi najboljši ne znajo rešiti z lepimi besedami na prostost.
Zato vedno v dvomu izkoristite to pravno dobroto, ki vam lahko še kako pomaga. Izjavo lahko podate kadarkoli v postopku. Postopek običajno traja več let in ni potrebe po hitenju, saj vam ne bo pomagalo, kvečjemu vam lahko še kako škoduje.
Res je navidezni občutek, ki se ga pogosto želimo znebiti ali ga želimo zaščititi, da se ne zagovarja tisti, ki je kriv. To je (zgolj psihološko, ne pa tudi pravno formalno) res, res pa je tudi, da lahko date policiji ali sodišču določene informacije, ki jih bodo uporabili proti vam, ne bodo pa upoštevali informacij, ki bodo razbremenilne za vas. In v tem grmu tiči zajec, da se informacije selektivno sprejemajo na drugi strani. Zato je nujna pomoč odvetnika, ki vam bo povedal kaj in kako se bo vaša zgodba razpletla na policiji, tožilstvu ali sodišču. Da veste kaj lahko poveste in kaj ne.
KAJ POMENI PRAVICA DO MOLKA?
Pravica do molka zlasti pomeni:
– da se ne rabite zagovarjati,
– da, če se zagovarjate, ne rabite izpovedati/povedati ničesar kar ne želite,
– da lahko odgovarjate samo na vprašanja na katera želite odgovoriti, na ostala lahko kratko malo rečete, da na to ne boste odgovarjali,
– da lahko kadarkoli prenehate odgovarjati in se zagovarjati,
– da lahko odgovarjate na vprašanja sodišča in/ali svojega zagovornika, ne pa tudi na vprašanja tožilstva,
– da odgovarjate samo na vprašanja svojega odvetnika,
– da ne odgovarjate na vprašanja, ampak samo poveste svojo zgodbo in s tem zaključite zaslišanje.
Vse zgoraj omenjeno predstavlja pravico do molka. Zato je tako pomembno, da jo pravilno izkoristite, saj je to ena najmočnejših pravic za obrambo vsakega kaznivega dejanja.
Kontaktirajte nas, da vam pomagamo zaščititi vaše interese.
Ponarejanje listin v času pandemije: Poiščite strokovno pravno pomoč
Ponarejanje listin v času pandemije je resen problem, ki ima daljnosežne posledice. Če ste vpleteni v kazenski postopek zaradi takšnih dejanj, je ključno, da imate ob sebi izkušenega odvetnika za kazensko pravo, ki vam bo pomagal zaščititi vaše pravice in interese.
Za strokovno pravno pomoč nas pokličite na 01 436 43 80 ali nam pišite na info@op-petek.si ter se dogovorite za sestanek.
_____________________________________________________________________
Opomba: Ta članek je informativne narave in ne predstavlja pravnega nasveta. Za specifične primere se posvetujte z odvetnikom.