Kako uveljaviti nujni delež? Vodnik skozi postopek in pravne korake
05. 11. 2024/Civilno pravo
Nujni delež je pravica, ki jo določenim skupinam dedičev zagotavlja zakon, tudi če so “izključeni” iz oporoke. Zakon o dedovanju (ZD) določa natančna pravila o nujnem deležu, kdo ga lahko uveljavlja in kako se izračuna. V tem članku bomo pregledali postopek uveljavljanja nujnega deleža, komu pripada in kako vpliva na dedovanje po oporoki.
Nujni delež pri dedovanju in višina nujnega deleža
Nujni delež je zakonsko določen del zapuščine, ki mora pripasti določenim dedičem, ne glede na voljo zapustnika, izraženo v oporoki. Zakonodaja omejuje zapustnikovo svobodo pri razdelitvi premoženja, saj določa, da mora biti del premoženja zagotovljen za nujne dediče, ki so določeni v 25. členu Zakona o dedovanju (ZD).
Morda se kdo vpraša zakaj sploh nujni delež? Vprašanje leži v dejstvu, da življensko in filozofskopravno nihče ne bi smel biti preveč prizadet z izključitvijo iz oporoke zapustnika. Če je nekdo na primer živel s starši bogato življenje, so ga razvajali in mu dajali vse kar je želel, potem pa so se skregali in mu niso želeli dati nič, je kot dedič v nepravičnem položaju, saj so mu ti isti starši dali občutek bogatstva, ki so mu ga potem vzeli. In nujni delež ter nujni dedič to enakopravnost izravnava. Filozofskopravno je sicer vprašanje kakšna bi ta višina morala biti in je zadeva zrela za debato, gotovo pa imata nek smisel nujni delež in pojem nujni dedič.
Višina nujnega deleža je določena v 26. členu ZD in je odvisna od sorodstvenega razmerja z zapustnikom. Potomci in zakonec dedujejo polovico zakonitega deleža, starši pa tretjino.
Kdo je nujni dedič?
Nujni dediči so opredeljeni v 25. členu Zakona o dedovanju (ZD) in vključujejo:
– zapustnikove otroke (potomce) in njihove potomce
– zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
– zapustnikove starše (če zapustnik nima otrok).
Tudi če jih zapustnik v oporoki izrecno izključi, imajo ti dediči pravico do svojega nujnega deleža.
Koliko znaša nujni delež?
Višina nujnega deleža je opredeljena v 26. členu ZD. Potomci in zakonec so upravičeni do polovice zakonitega deleža, starši pa do tretjine zakonitega deleža, če ni potomcev. To kot omenjeno zagotavlja, da bližnji sorodniki ne morejo biti popolnoma izključeni iz dedovanja.
Kako se izračuna vrednost nujnega deleža?
Vrednost nujnega deleža se izračuna na podlagi celotne zapuščine, vključno z darili in premoženjem, ki ga je zapustnik razdelil pred smrtjo. V zapuščinsko maso se vštevajo darila in prenosi premoženja, ki so vplivali na zmanjšanje zapuščine.
Primer iz prakse:
Če je zapustnik svojemu sinu podaril nepremičnino (vrednost 100.000 EUR) tri leta pred smrtjo, se vrednost te nepremičnine lahko prišteje v zapuščinsko maso za izračun nujnega deleža, da se zagotovi pravična delitev med vsemi dediči. Povedano drugače, če ta sin ne bi dobil ničesar iz zapuščine, ki bi bila vredna naprimer 400.000 EUR, dobil pa je to nepremičnino, ki je vredna 100.000 EUR je dobil ¼ vrednosti zapuščine. Recimo, da sta dva dediča (brata), potem bi nujni delež znašal polovico zakonitega deleža. Če je zakoniti delež 200.000 EUR, je potem nujni delež 100.000 EUR. Ker je ta nujni dedič to dobil z darilom, je bil dedno odpravljen, drug brat pa po oporoki dobi vse ostalo premoženje, ki je vredno 300.000 EUR.
Kaj se iz zapuščine lahko izloči in se ne šteje kot nujni delež?
Iz zapuščine se lahko izloči določeno premoženje, ki je v lasti druge osebe in je pisano na zapustnika. Tak primer bo skupno premoženje zakonca: Če je bilo premoženje v skupni lastnini zakonca, lahko tisti del, ki pripada zakoncu, ostane izven zapuščinske mase oz. govorimo o t.im. izločitvi deleža iz zapuščine.
Primer iz prakse:
Mož in žena sta kupila stanovanje in ga napisala na moža. Slednji umre in žena v zapuščini izloča njen del ½ stanovanja, ker sta ga skupaj pridobila – kupila. Druga polovica stanovanja gre v zapuščino in se deli med dediče. Žena seveda deduje potem tudi ustrezen delež na tej drugi polovici, ki ni njena, ampak je moževa.
Kaj ko ni dovolj zapuščine za izplačilo nujnega deleža?
Če ni dovolj premoženja za poplačilo nujnega deleža, lahko nujni dediči zahtevajo vračilo daril, ki jih je zapustnik dal drugim pred smrtjo. Darila dana zakonitim dedičem se štejejo ves čas njihovega življenja, darila dana tretjim osebam pa se vračajo, če je bilo darilo dano zadnje leto pred smrtjo. Sicer se to darilo ne vrača. Če je bilo darilo dano zakonitemu dediču, ki deduje, pa se mu to darilo šteje ne glede na to kdaj ga je prejel.
Primer iz prakse:
Zapustnik je enemu dediču pred smrtjo podaril dragoceno sliko. Ta daritev je zmanjšala zapuščinsko maso, zato lahko nujni dediči zahtevajo, da se vrednost slike vključi v zapuščino za izračun njihovega dednega in lahko tudi nujnega deleža.
Razdedinjenje nujnega dediča
Razdedinjenje pomeni izgubo dedne pravice. Povedano drugače zapustnik v oporoki izrecno določi, da se določen dedič popolnoma ali delno izključi iz dedovanja, posledično tudi iz nujnega deleža. 42. člen Zakona o dedovanju (ZD) določa, da je razdedinjenje možno le, če obstajajo resni razlogi, kot so:
1. kaznivo dejanje zoper zapustnika:
če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega (tj. zapustnika) ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše;
2. če se je dedič s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom;
3. če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.
Primer:
Zapustnik, starejši moški, je imel sina in hčerko. Sin je zahteval vnaprej plačilo svojega dednega deleža, kar je oče zavrnil. Potem ga je sin napadel in poškodoval in s tem storil kaznivo dejanje.
Po smrti očeta je sin želel uveljaviti svoj nujni delež, vendar je sodišče (pravdno, ne zapuščinsko sodišče) po pregledu dokazov (pričanja prič in zapisov o bolezni) razsodilo, da je razdedinjenje upravičeno in sin ni upravičen do deleža zapuščine.
Odvzem nujnega deleža – DEDNA NEVREDNOST
Odvzem nujnega deleža je posebna okoliščina, kjer zapustnik sicer ni izrecno razdedinil dediča, vendar lahko sodišče po smrti zapustnika ugotovi, da dedič ni upravičen do nujnega deleža. 126. člen ZD določa, da se nujni delež lahko odvzame v primeru dedne nevrednosti.
Nevreden je, da deduje, tako na podlagi zakona, kot na podlagi oporoke, in da karkoli dobi na podlagi oporoke:
1. kdor je z naklepom vzel ali poskusil vzeti življenje zapustniku;
2. kdor je s silo ali grožnjo prisilil zapustnika ali ga z zvijačo pripravil do tega, da je napravil ali preklical oporoko ali kakšno določilo v oporoki, ali mu preprečil to storiti;
3. kdor je uničil ali skril zapustnikovo oporoko z namenom, da bi preprečil izpolnitev zapustnikove poslednje volje, kakor tudi, kdor je ponaredil zapustnikovo oporoko;
4. kdor se je huje pregrešil zoper dolžnost preživljati zapustnika, ki ga je bil po zakonu dolžan preživljati, kakor tudi, kdor ni hotel dati zapustniku potrebne pomoči;
Primer:
Zapustnik ni izrecno razdedinil svojega sina, vendar se je po njegovi smrti izkazalo, da je sin večkrat grozil zapustniku z namenom, da bi izsilil spremembo oporoke. Zapustnik je sinovemu vedenju popuščal in ga ni razdedinil, vendar so po smrti drugi dediči predložili dokaze o grožnjah in prisiljenju v spremembo oporoke.
Sodišče je na podlagi teh dokazov ugotovilo, da je sin deloval nevredno in mu je odvzelo dedni delež (zakoniti in nujni) kljub temu, da razdedinjenje ni bilo izrecno zapisano v oporoki. Tako sin ni prejel nobenega deleža zapuščine.
Nujni delež in kako vpliva na dedovanje po oporoki?
V skladu z 28. členom Zakona o dedovanju (ZD) oporoka ne more izključiti nujnih dedičev. Tudi če zapustnik razdeli celotno premoženje v oporoki, imajo nujni dediči pravico do svojega deleža, ki je zakonsko določen.
Dediči zbrani v sodni dvorani na zapuščinski obravnavi.
Kako poteka izplačilo nujnega deleža?
Izplačilo nujnega deleža lahko poteka v denarju ali v naravi, odvisno od narave premoženja v zapuščini. Dediči se lahko dogovorijo, kako bo premoženje razdeljeno, vendar imajo nujni dediči pravico zahtevati svoj delež, določen z zakonom. Pravila glede delitve ureja 27. člen ZD, ki določa:
“Nujnemu dediču gre določen del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino, oporočitelj pa lahko tudi določi, da dobi nujni dedič svoj delež v določenih stvareh, pravicah ali v denarju.”
To v praksi pomeni, da če se dediči ne morejo dogovoriti, dobi nujni dedič delež, ki mu pripada na vsaki stvari v zapuščini (npr. del nepremičnine – hiše, avta, čolna, …). To seveda lahko zelo zakomplicira stvari in se je smiselno temu izogniti in zapuščino razdeliti po delih ali z izplačilom.
Postopek izplačila nujnega deleža vključuje naslednje korake:
1. Določitev vrednosti zapuščine:
Najprej se ugotovi kaj vse sodi v zapuščino.
2. Izračun nujnega deleža:
Na podlagi vrednosti celotne zapuščine se določi polovica zakonitega deleža (ali tretjina, če gre za starše).
3. Izplačilo deleža:
Nujni delež se lahko izplača v naravi ali v denarju (če je tak dogovor), odvisno od razpoložljivih sredstev in premoženja. Če dogovora ni pa nujnemu dediču pripada delež na vsaki stvari v zapuščini, kot omenjeno zgoraj.
Kako se določi vrednost zapuščine?
Vrednost zapuščine vključuje vse nepremičnine, premičnine in denar, ki jih je zapustnik imel v času smrti, kot določa 28. člen ZD. Vrednotenje premoženja običajno opravijo cenilci ali neodvisni strokovnjaki.
Vrednost zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež, se ugotovi na sledeči način:
1. Najprej je treba popisati in oceniti vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, tudi tisto, s katerim je razpolagal z oporoko, in vse njegove terjatve, tudi tiste, ki jih ima proti kakšnemu dediču, izvzemši terjatve, ki so očitno neizterljive.
2. Od ugotovljene vrednosti premoženja, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, se odbijejo zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in ocenitev zapuščine in stroški za zapustnikov pogreb.
3. Tako dobljenemu ostanku se doda vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič in tudi vrednost daril, danih dedičem, ki se odpovedujejo dediščini, in tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se ne vračunajo dediču v njegov dedni delež.
4. Temu se doda vrednost daril, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega življenja dal drugim osebam, ki niso zakoniti dediči, razen običajnih manjših daril.
5. Ne upošteva se pri tem računu in ne doda vrednost daril, danih v dobrodelne in druge človekoljubne namene in ne vrednost daril, ki se po zakonu ne vračunavajo dediču v njegov dedni delež.
Vizualni prikaz premoženja zapuščine, ki ga ocenjuje pravni strokovnjak.
Kako do nujnega deleža pri dedovanju?
Nujni dediči morajo svoje pravice uveljavljati v zapuščinskem postopku, kjer se določi vrednost zapuščine in izračuna nujni delež. Če dediči niso vključeni v oporoko ali so izključeni, lahko vložijo zahtevek za priznanje nujnega deleža.
Kaj pa tedaj, ko premoženja ni dovolj za poplačilo nujnih dedičev?
Če ni dovolj premoženja za poplačilo nujnih deležev, imajo nujni dediči pravico zahtevati vračilo daril, ki so bila podeljena pred smrtjo zapustnika, na način kot je bilo rečeno zgoraj.
Nujni delež in zapuščinska razprava
Zapuščinska obravnava ali pogovorno tudi zapuščinska razprava je postopek, ki se začne po smrti zapustnika, da se določi, kako bo zapuščina razdeljena med dediče. Nujni dediči, ki niso bili vključeni v oporoko ali so bili iz nje izključeni, lahko na tej obravnavi uveljavljajo svoj nujni delež.
Na zapuščinski razpravi dediči predložijo svoje zahteve, sodišče pa nato določi vrednost zapuščine in izračuna, kolikšen delež premoženja pripada zakonitim in nujnim dedičem. V nekaterih primerih pride do sporov med dediči, zlasti če so bila pred smrtjo podeljena večja darila ali če nujni dediči menijo, da niso prejeli ustreznega deleža. Nemalokrat se tudi skriva določeno premoženje, zlasti gotovina in se s tem zmanjšuje vrednost zapuščine. Ob tem pa so prikrajšani vsi ostali dediči.
Kaj je nujni delež?
Nujni delež je zakonsko določen del zapuščine, ki pripada določenim dedičem, ne glede na zapustnikovo voljo, izraženo v oporoki. Ta delež zagotavlja zaščito bližnjih sorodnikov, kot so zapustnikovi otroci, zakonec ali starši, pred popolno izključitvijo iz dedovanja.
Pojem nujnega deleža se zelo povezuje s pojmom nujnega dediča. Torej nujni dedič je oseba – stranka, ki mu pripada nujni delež. Nujni dediči, kot je bilo omenjeno so zakonsko določeni, enako pa je določen tudi nujni delež, ki pripada tem nujnim dedičem.
Pravne pasti glede nujnega deleža
Pri uveljavljanju nujnega deleža je potrebno paziti na različne pravne vidike, kot so pravilno ovrednotenje premoženja, vračilo daril in izpolnjevanje rokov. Pravne pasti lahko vključujejo napačno tolmačenje zakonskih določb ali spore med dediči, kar lahko oteži postopek.
Kako vam lahko pomaga odvetnik za dedovanje glede nujnega deleža?
Odvetnik vam lahko pomaga pri izračunu nujnega deleža, razumevanju določb Zakona o dedovanju (ZD) in uveljavljanju vaših pravic v zapuščinskem postopku. Pravna pomoč je ključna pri razreševanju dednopravnih vprašanj, še posebej v primeru sporov med dediči.
Dediči, zbrani na obravnavi zapuščinskega spora v formalnem sodnem okolju.
Zakonski otroci in zunajzakonski otroci imajo enake pravice do dedovanja po svojih starših. Zakon o dedovanju (ZD) izrecno določa, da se potomci, ne glede na to, ali so rojeni v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, obravnavajo enako. To pomeni, da imajo vsi otroci, ki so biološki ali posvojeni, pravico do enakega deleža zapuščine.
Če zapustnik ni zapustil oporoke, zakonski in zunajzakonski otroci dedujejo po zakonitem dednem redu, kar pomeni, da si delijo premoženje, skupaj z zapustnikovim zakoncem. Če zapustnik v oporoki izrecno izključi katerega izmed otrok, imajo ti še vedno pravico do nujnega deleža, ki jim pripada po zakonu.
Oporoka v tujem jeziku
Oporoka, ki je zapisana v tujem jeziku, je pravno veljavna v Sloveniji, če je sestavljena v skladu z zakonskimi zahtevami, določenimi v Zakonu o dedovanju. Oporoka mora vsebovati jasne izjave o volji zapustnika, in mora biti overjena ali potrjena na način, ki ustreza slovenski zakonodaji. Pri tem je pomembno, da so oporoke v tujem jeziku prevedene v slovenščino s strani sodnega tolmača, če je potrebno, da lahko sodišče pravilno tolmači zapustnikovo voljo.
Če je oporoka v jeziku, ki ga dediči ali sodišče ne razumejo, lahko to povzroči zamude ali zaplete v zapuščinskem postopku. Da bi se temu izognili, je priporočljivo, da oporoka, zapisana v tujem jeziku, vključuje tudi overjen prevod v slovenščino.
Dedovanje denarja oziroma zapustnikov denar
Denar in druge denarne naložbe (kot so bančni računi, gotovina, depoziti) se po smrti zapustnika štejejo za del zapuščine in so predmet dedovanja. Denarno premoženje je pogosto najlažje razdeliti med dediče, saj se lahko izplača v naravi, brez potrebe po delitvi fizičnega premoženja. V skladu z zakonom, če zapustnik ni zapustil oporoke, se denar deduje po zakonitem dednem redu, kar pomeni, da ga dedujejo zakonec, otroci in drugi sorodniki glede na dedne rede.
Če je zapustnik v oporoki izrazil specifične želje glede delitve denarja, je treba te želje spoštovati, pri čemer morajo nujni dediči še vedno prejeti svoj delež v skladu z zakonodajo. Bančni računi se po smrti zamrznejo, dokler se zapuščinski postopek ne zaključi in sodišče določi, kdo je upravičen do dedovanja denarja.
Odvzem nujnega deleža v korist potomcev
Če je potomec ali posvojenec, ki ima pravico do nujnega deleža, prezadolžen ali zapravljivec, mu lahko oporočitelj v celoti ali deloma vzame njegov nujni delež v korist njegovih potomcev. Tak odvzem ostane veljaven le tedaj, če ima tisti, ki mu je vzet nujni delež, ob uvedbi dedovanja mladoletnega otroka ali mladoletnega vnuka od prej umrlega otroka ali če ima polnoletnega otroka ali polnoletnega vnuka od prej umrlega otroka, ki je pridobitno nesposoben.
Pravni nasveti in pomoč glede nujnega deleža pri dedovanju
Nujni delež je zakonsko varovana pravica, ki je podrobno urejena v Zakonu o dedovanju (ZD), predvsem v členih od 25. do 45. Če se soočate z vprašanji glede nujnega deleža ali potrebujete pravno pomoč pri dedovanju, se obrnite na Odvetniško pisarno Petek & Novak, d.o.o..
Pokličite nas na 01 436 43 80 ali nam pišite na info@op-petek.si za strokovno pravno pomoč.
Kako uveljaviti nujni delež? Vodnik skozi postopek in pravne korake
Nujni delež je pravica, ki jo določenim skupinam dedičev zagotavlja zakon, tudi če so “izključeni” iz oporoke. Zakon o dedovanju (ZD) določa natančna pravila o nujnem deležu, kdo ga lahko uveljavlja in kako se izračuna. V tem članku bomo pregledali postopek uveljavljanja nujnega deleža, komu pripada in kako vpliva na dedovanje po oporoki.
Nujni delež pri dedovanju in višina nujnega deleža
Nujni delež je zakonsko določen del zapuščine, ki mora pripasti določenim dedičem, ne glede na voljo zapustnika, izraženo v oporoki. Zakonodaja omejuje zapustnikovo svobodo pri razdelitvi premoženja, saj določa, da mora biti del premoženja zagotovljen za nujne dediče, ki so določeni v 25. členu Zakona o dedovanju (ZD).
Morda se kdo vpraša zakaj sploh nujni delež? Vprašanje leži v dejstvu, da življensko in filozofskopravno nihče ne bi smel biti preveč prizadet z izključitvijo iz oporoke zapustnika. Če je nekdo na primer živel s starši bogato življenje, so ga razvajali in mu dajali vse kar je želel, potem pa so se skregali in mu niso želeli dati nič, je kot dedič v nepravičnem položaju, saj so mu ti isti starši dali občutek bogatstva, ki so mu ga potem vzeli. In nujni delež ter nujni dedič to enakopravnost izravnava. Filozofskopravno je sicer vprašanje kakšna bi ta višina morala biti in je zadeva zrela za debato, gotovo pa imata nek smisel nujni delež in pojem nujni dedič.
Višina nujnega deleža je določena v 26. členu ZD in je odvisna od sorodstvenega razmerja z zapustnikom. Potomci in zakonec dedujejo polovico zakonitega deleža, starši pa tretjino.
Kdo je nujni dedič?
Nujni dediči so opredeljeni v 25. členu Zakona o dedovanju (ZD) in vključujejo:
– zapustnikove otroke (potomce) in njihove potomce
– zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
– zapustnikove starše (če zapustnik nima otrok).
Tudi če jih zapustnik v oporoki izrecno izključi, imajo ti dediči pravico do svojega nujnega deleža.
Koliko znaša nujni delež?
Višina nujnega deleža je opredeljena v 26. členu ZD. Potomci in zakonec so upravičeni do polovice zakonitega deleža, starši pa do tretjine zakonitega deleža, če ni potomcev. To kot omenjeno zagotavlja, da bližnji sorodniki ne morejo biti popolnoma izključeni iz dedovanja.
Kako se izračuna vrednost nujnega deleža?
Vrednost nujnega deleža se izračuna na podlagi celotne zapuščine, vključno z darili in premoženjem, ki ga je zapustnik razdelil pred smrtjo. V zapuščinsko maso se vštevajo darila in prenosi premoženja, ki so vplivali na zmanjšanje zapuščine.
Primer iz prakse:
Če je zapustnik svojemu sinu podaril nepremičnino (vrednost 100.000 EUR) tri leta pred smrtjo, se vrednost te nepremičnine lahko prišteje v zapuščinsko maso za izračun nujnega deleža, da se zagotovi pravična delitev med vsemi dediči. Povedano drugače, če ta sin ne bi dobil ničesar iz zapuščine, ki bi bila vredna naprimer 400.000 EUR, dobil pa je to nepremičnino, ki je vredna 100.000 EUR je dobil ¼ vrednosti zapuščine. Recimo, da sta dva dediča (brata), potem bi nujni delež znašal polovico zakonitega deleža. Če je zakoniti delež 200.000 EUR, je potem nujni delež 100.000 EUR. Ker je ta nujni dedič to dobil z darilom, je bil dedno odpravljen, drug brat pa po oporoki dobi vse ostalo premoženje, ki je vredno 300.000 EUR.
Kaj se iz zapuščine lahko izloči in se ne šteje kot nujni delež?
Iz zapuščine se lahko izloči določeno premoženje, ki je v lasti druge osebe in je pisano na zapustnika. Tak primer bo skupno premoženje zakonca: Če je bilo premoženje v skupni lastnini zakonca, lahko tisti del, ki pripada zakoncu, ostane izven zapuščinske mase oz. govorimo o t.im. izločitvi deleža iz zapuščine.
Primer iz prakse:
Mož in žena sta kupila stanovanje in ga napisala na moža. Slednji umre in žena v zapuščini izloča njen del ½ stanovanja, ker sta ga skupaj pridobila – kupila. Druga polovica stanovanja gre v zapuščino in se deli med dediče. Žena seveda deduje potem tudi ustrezen delež na tej drugi polovici, ki ni njena, ampak je moževa.
Kaj ko ni dovolj zapuščine za izplačilo nujnega deleža?
Če ni dovolj premoženja za poplačilo nujnega deleža, lahko nujni dediči zahtevajo vračilo daril, ki jih je zapustnik dal drugim pred smrtjo. Darila dana zakonitim dedičem se štejejo ves čas njihovega življenja, darila dana tretjim osebam pa se vračajo, če je bilo darilo dano zadnje leto pred smrtjo. Sicer se to darilo ne vrača. Če je bilo darilo dano zakonitemu dediču, ki deduje, pa se mu to darilo šteje ne glede na to kdaj ga je prejel.
Primer iz prakse:
Zapustnik je enemu dediču pred smrtjo podaril dragoceno sliko. Ta daritev je zmanjšala zapuščinsko maso, zato lahko nujni dediči zahtevajo, da se vrednost slike vključi v zapuščino za izračun njihovega dednega in lahko tudi nujnega deleža.
Razdedinjenje nujnega dediča
Razdedinjenje pomeni izgubo dedne pravice. Povedano drugače zapustnik v oporoki izrecno določi, da se določen dedič popolnoma ali delno izključi iz dedovanja, posledično tudi iz nujnega deleža. 42. člen Zakona o dedovanju (ZD) določa, da je razdedinjenje možno le, če obstajajo resni razlogi, kot so:
1. kaznivo dejanje zoper zapustnika:
če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega (tj. zapustnika) ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše;
2. če se je dedič s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom;
3. če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.
Primer:
Zapustnik, starejši moški, je imel sina in hčerko. Sin je zahteval vnaprej plačilo svojega dednega deleža, kar je oče zavrnil. Potem ga je sin napadel in poškodoval in s tem storil kaznivo dejanje.
Po smrti očeta je sin želel uveljaviti svoj nujni delež, vendar je sodišče (pravdno, ne zapuščinsko sodišče) po pregledu dokazov (pričanja prič in zapisov o bolezni) razsodilo, da je razdedinjenje upravičeno in sin ni upravičen do deleža zapuščine.
Odvzem nujnega deleža – DEDNA NEVREDNOST
Odvzem nujnega deleža je posebna okoliščina, kjer zapustnik sicer ni izrecno razdedinil dediča, vendar lahko sodišče po smrti zapustnika ugotovi, da dedič ni upravičen do nujnega deleža. 126. člen ZD določa, da se nujni delež lahko odvzame v primeru dedne nevrednosti.
Nevreden je, da deduje, tako na podlagi zakona, kot na podlagi oporoke, in da karkoli dobi na podlagi oporoke:
1. kdor je z naklepom vzel ali poskusil vzeti življenje zapustniku;
2. kdor je s silo ali grožnjo prisilil zapustnika ali ga z zvijačo pripravil do tega, da je napravil ali preklical oporoko ali kakšno določilo v oporoki, ali mu preprečil to storiti;
3. kdor je uničil ali skril zapustnikovo oporoko z namenom, da bi preprečil izpolnitev zapustnikove poslednje volje, kakor tudi, kdor je ponaredil zapustnikovo oporoko;
4. kdor se je huje pregrešil zoper dolžnost preživljati zapustnika, ki ga je bil po zakonu dolžan preživljati, kakor tudi, kdor ni hotel dati zapustniku potrebne pomoči;
Primer:
Zapustnik ni izrecno razdedinil svojega sina, vendar se je po njegovi smrti izkazalo, da je sin večkrat grozil zapustniku z namenom, da bi izsilil spremembo oporoke. Zapustnik je sinovemu vedenju popuščal in ga ni razdedinil, vendar so po smrti drugi dediči predložili dokaze o grožnjah in prisiljenju v spremembo oporoke.
Sodišče je na podlagi teh dokazov ugotovilo, da je sin deloval nevredno in mu je odvzelo dedni delež (zakoniti in nujni) kljub temu, da razdedinjenje ni bilo izrecno zapisano v oporoki. Tako sin ni prejel nobenega deleža zapuščine.
Nujni delež in kako vpliva na dedovanje po oporoki?
V skladu z 28. členom Zakona o dedovanju (ZD) oporoka ne more izključiti nujnih dedičev. Tudi če zapustnik razdeli celotno premoženje v oporoki, imajo nujni dediči pravico do svojega deleža, ki je zakonsko določen.
Dediči zbrani v sodni dvorani na zapuščinski obravnavi.
Kako poteka izplačilo nujnega deleža?
Izplačilo nujnega deleža lahko poteka v denarju ali v naravi, odvisno od narave premoženja v zapuščini. Dediči se lahko dogovorijo, kako bo premoženje razdeljeno, vendar imajo nujni dediči pravico zahtevati svoj delež, določen z zakonom. Pravila glede delitve ureja 27. člen ZD, ki določa:
“Nujnemu dediču gre določen del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino, oporočitelj pa lahko tudi določi, da dobi nujni dedič svoj delež v določenih stvareh, pravicah ali v denarju.”
To v praksi pomeni, da če se dediči ne morejo dogovoriti, dobi nujni dedič delež, ki mu pripada na vsaki stvari v zapuščini (npr. del nepremičnine – hiše, avta, čolna, …). To seveda lahko zelo zakomplicira stvari in se je smiselno temu izogniti in zapuščino razdeliti po delih ali z izplačilom.
Postopek izplačila nujnega deleža vključuje naslednje korake:
1. Določitev vrednosti zapuščine:
Najprej se ugotovi kaj vse sodi v zapuščino.
2. Izračun nujnega deleža:
Na podlagi vrednosti celotne zapuščine se določi polovica zakonitega deleža (ali tretjina, če gre za starše).
3. Izplačilo deleža:
Nujni delež se lahko izplača v naravi ali v denarju (če je tak dogovor), odvisno od razpoložljivih sredstev in premoženja. Če dogovora ni pa nujnemu dediču pripada delež na vsaki stvari v zapuščini, kot omenjeno zgoraj.
Kako se določi vrednost zapuščine?
Vrednost zapuščine vključuje vse nepremičnine, premičnine in denar, ki jih je zapustnik imel v času smrti, kot določa 28. člen ZD. Vrednotenje premoženja običajno opravijo cenilci ali neodvisni strokovnjaki.
Vrednost zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež, se ugotovi na sledeči način:
1. Najprej je treba popisati in oceniti vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, tudi tisto, s katerim je razpolagal z oporoko, in vse njegove terjatve, tudi tiste, ki jih ima proti kakšnemu dediču, izvzemši terjatve, ki so očitno neizterljive.
2. Od ugotovljene vrednosti premoženja, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, se odbijejo zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in ocenitev zapuščine in stroški za zapustnikov pogreb.
3. Tako dobljenemu ostanku se doda vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič in tudi vrednost daril, danih dedičem, ki se odpovedujejo dediščini, in tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se ne vračunajo dediču v njegov dedni delež.
4. Temu se doda vrednost daril, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega življenja dal drugim osebam, ki niso zakoniti dediči, razen običajnih manjših daril.
5. Ne upošteva se pri tem računu in ne doda vrednost daril, danih v dobrodelne in druge človekoljubne namene in ne vrednost daril, ki se po zakonu ne vračunavajo dediču v njegov dedni delež.
Vizualni prikaz premoženja zapuščine, ki ga ocenjuje pravni strokovnjak.
Kako do nujnega deleža pri dedovanju?
Nujni dediči morajo svoje pravice uveljavljati v zapuščinskem postopku, kjer se določi vrednost zapuščine in izračuna nujni delež. Če dediči niso vključeni v oporoko ali so izključeni, lahko vložijo zahtevek za priznanje nujnega deleža.
Kaj pa tedaj, ko premoženja ni dovolj za poplačilo nujnih dedičev?
Če ni dovolj premoženja za poplačilo nujnih deležev, imajo nujni dediči pravico zahtevati vračilo daril, ki so bila podeljena pred smrtjo zapustnika, na način kot je bilo rečeno zgoraj.
Nujni delež in zapuščinska razprava
Zapuščinska obravnava ali pogovorno tudi zapuščinska razprava je postopek, ki se začne po smrti zapustnika, da se določi, kako bo zapuščina razdeljena med dediče. Nujni dediči, ki niso bili vključeni v oporoko ali so bili iz nje izključeni, lahko na tej obravnavi uveljavljajo svoj nujni delež.
Na zapuščinski razpravi dediči predložijo svoje zahteve, sodišče pa nato določi vrednost zapuščine in izračuna, kolikšen delež premoženja pripada zakonitim in nujnim dedičem. V nekaterih primerih pride do sporov med dediči, zlasti če so bila pred smrtjo podeljena večja darila ali če nujni dediči menijo, da niso prejeli ustreznega deleža. Nemalokrat se tudi skriva določeno premoženje, zlasti gotovina in se s tem zmanjšuje vrednost zapuščine. Ob tem pa so prikrajšani vsi ostali dediči.
Kaj je nujni delež?
Nujni delež je zakonsko določen del zapuščine, ki pripada določenim dedičem, ne glede na zapustnikovo voljo, izraženo v oporoki. Ta delež zagotavlja zaščito bližnjih sorodnikov, kot so zapustnikovi otroci, zakonec ali starši, pred popolno izključitvijo iz dedovanja.
Pojem nujnega deleža se zelo povezuje s pojmom nujnega dediča. Torej nujni dedič je oseba – stranka, ki mu pripada nujni delež. Nujni dediči, kot je bilo omenjeno so zakonsko določeni, enako pa je določen tudi nujni delež, ki pripada tem nujnim dedičem.
Pravne pasti glede nujnega deleža
Pri uveljavljanju nujnega deleža je potrebno paziti na različne pravne vidike, kot so pravilno ovrednotenje premoženja, vračilo daril in izpolnjevanje rokov. Pravne pasti lahko vključujejo napačno tolmačenje zakonskih določb ali spore med dediči, kar lahko oteži postopek.
Kako vam lahko pomaga odvetnik za dedovanje glede nujnega deleža?
Odvetnik vam lahko pomaga pri izračunu nujnega deleža, razumevanju določb Zakona o dedovanju (ZD) in uveljavljanju vaših pravic v zapuščinskem postopku. Pravna pomoč je ključna pri razreševanju dednopravnih vprašanj, še posebej v primeru sporov med dediči.
Dediči, zbrani na obravnavi zapuščinskega spora v formalnem sodnem okolju.
Zapisi na Blogu v kategoriji dedno pravo
Odvetnik za dedovanje, oporoko in nujni delež
Zapuščinski postopek
Dedovanje po stricu brez otrok
Dedovanje po možu
Dedni dogovor
______________________________________________________________________________________
Dedovanje zakonskih ali zunajzakonskih otrok
Zakonski otroci in zunajzakonski otroci imajo enake pravice do dedovanja po svojih starših. Zakon o dedovanju (ZD) izrecno določa, da se potomci, ne glede na to, ali so rojeni v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, obravnavajo enako. To pomeni, da imajo vsi otroci, ki so biološki ali posvojeni, pravico do enakega deleža zapuščine.
Če zapustnik ni zapustil oporoke, zakonski in zunajzakonski otroci dedujejo po zakonitem dednem redu, kar pomeni, da si delijo premoženje, skupaj z zapustnikovim zakoncem. Če zapustnik v oporoki izrecno izključi katerega izmed otrok, imajo ti še vedno pravico do nujnega deleža, ki jim pripada po zakonu.
Oporoka v tujem jeziku
Oporoka, ki je zapisana v tujem jeziku, je pravno veljavna v Sloveniji, če je sestavljena v skladu z zakonskimi zahtevami, določenimi v Zakonu o dedovanju. Oporoka mora vsebovati jasne izjave o volji zapustnika, in mora biti overjena ali potrjena na način, ki ustreza slovenski zakonodaji. Pri tem je pomembno, da so oporoke v tujem jeziku prevedene v slovenščino s strani sodnega tolmača, če je potrebno, da lahko sodišče pravilno tolmači zapustnikovo voljo.
Če je oporoka v jeziku, ki ga dediči ali sodišče ne razumejo, lahko to povzroči zamude ali zaplete v zapuščinskem postopku. Da bi se temu izognili, je priporočljivo, da oporoka, zapisana v tujem jeziku, vključuje tudi overjen prevod v slovenščino.
Dedovanje denarja oziroma zapustnikov denar
Denar in druge denarne naložbe (kot so bančni računi, gotovina, depoziti) se po smrti zapustnika štejejo za del zapuščine in so predmet dedovanja. Denarno premoženje je pogosto najlažje razdeliti med dediče, saj se lahko izplača v naravi, brez potrebe po delitvi fizičnega premoženja. V skladu z zakonom, če zapustnik ni zapustil oporoke, se denar deduje po zakonitem dednem redu, kar pomeni, da ga dedujejo zakonec, otroci in drugi sorodniki glede na dedne rede.
Če je zapustnik v oporoki izrazil specifične želje glede delitve denarja, je treba te želje spoštovati, pri čemer morajo nujni dediči še vedno prejeti svoj delež v skladu z zakonodajo. Bančni računi se po smrti zamrznejo, dokler se zapuščinski postopek ne zaključi in sodišče določi, kdo je upravičen do dedovanja denarja.
Odvzem nujnega deleža v korist potomcev
Če je potomec ali posvojenec, ki ima pravico do nujnega deleža, prezadolžen ali zapravljivec, mu lahko oporočitelj v celoti ali deloma vzame njegov nujni delež v korist njegovih potomcev. Tak odvzem ostane veljaven le tedaj, če ima tisti, ki mu je vzet nujni delež, ob uvedbi dedovanja mladoletnega otroka ali mladoletnega vnuka od prej umrlega otroka ali če ima polnoletnega otroka ali polnoletnega vnuka od prej umrlega otroka, ki je pridobitno nesposoben.
Pravni nasveti in pomoč glede nujnega deleža pri dedovanju
Nujni delež je zakonsko varovana pravica, ki je podrobno urejena v Zakonu o dedovanju (ZD), predvsem v členih od 25. do 45. Če se soočate z vprašanji glede nujnega deleža ali potrebujete pravno pomoč pri dedovanju, se obrnite na Odvetniško pisarno Petek & Novak, d.o.o..
Pokličite nas na 01 436 43 80 ali nam pišite na info@op-petek.si za strokovno pravno pomoč.
______________________________________________________________________________________
Zakonske določbe:
– Zakon o dedovanju (ZD) – Uradni list SRS, št. 15/76, člen 25-45