Dedni dogovor je oblika sodne poravnave (kar pomeni, da je pravnomočen in izvršljiv), kjer se dediči med seboj dogovorijo, kako bodo razdelili zapuščino na drug način kot bi sicer bilo razdeljeno po zakonu ali oporoki. Torej govorimo o prosti volji strank za dogovor. Po oporoki dedičem namreč pripada delež določen v njej, po zakonitem dedovanju pa delež na vsaki stvari, ki je predmet zapuščine. Z dednim dogovorom pa se stranke lahko dogovorijo drugače. Običajno bodo voljo zapustnika v oporoki spoštovale, ni pa to nujno.
Kot že omenjeno tudi če zapustnik sestavi oporoko se lahko dediči med seboj dogovorijo, kako bodo razdelili zapuščino, vendar pa se morajo strinjati vsi. Pomembno pa je vedeti, da se dedni dogovor lahko sklene tudi po smrti zapustnika.
Obstaja več razlogov zakaj je dobro skleniti dedni dogovor. Predvsem pomembno je, da se na ta način dediči lahko dogovorijo o delitvi in sodišče upošteva tudi vpliv dedičev. V primeru, da dednega dogovora ne sklenejo, se upošteva oporoka oz. če le-te ni se deduje po zakonitem dedovanju. Če pride do zakonitega dedovanja brez dednega dogovora, pa vsak dobi količino, ki mu pripada po deležu (to je velikokrat neugodno, saj se vsak del zapuščine deli na enake dele, v dednem dogovoru pa se lahko dogovorijo, da vsak dobi npr. eno nepremičnino, ne pa vsi po delček vsake izmed nepremičnin). Poleg tega pa se na ta način lahko izognemo tudi večjim stroškom, saj se dedni dogovor sklene že pred zapuščinsko obravnavo in jim dediščine kasneje ni treba deliti v novem (dodatnem) postopku.
Dedni dogovor sam po sebi ne more zastarati, zastarajo pa lahko dajatve. Torej če je dogovorjeno, da mora nekdo v 3 mesecih izplačati drugega, pa ga ne, ga lahko v roku 10 let izterjamo. Po desetih letih pa to zastara in izterjatev ni več možna.
Kako skleniti dedni dogovor
Dedni dogovor velja za sklenjenega, ko ga podpišejo vsi sodelujoči.
Če se po končanem zapuščinskem postopku najde novo premoženje, se mora opraviti tudi nova zapuščinska obravnava. V primeru, da se je prvotno premoženje razdelilo na podlagi dednega dogovora, je potrebno upoštevati kakšna je ponovna želja dedičev glede delitve novega premoženja, sploh v primerih, kjer to premoženje bistveno spremeni obseg zapuščine.
Dedni dogovor vzorec
Vzorec dednega dogovora si lahko prenesete na naslednji povezavi:
Dedni dogovor
Dedni dogovor je oblika sodne poravnave (kar pomeni, da je pravnomočen in izvršljiv), kjer se dediči med seboj dogovorijo, kako bodo razdelili zapuščino na drug način kot bi sicer bilo razdeljeno po zakonu ali oporoki. Torej govorimo o prosti volji strank za dogovor. Po oporoki dedičem namreč pripada delež določen v njej, po zakonitem dedovanju pa delež na vsaki stvari, ki je predmet zapuščine. Z dednim dogovorom pa se stranke lahko dogovorijo drugače. Običajno bodo voljo zapustnika v oporoki spoštovale, ni pa to nujno.
Kot že omenjeno tudi če zapustnik sestavi oporoko se lahko dediči med seboj dogovorijo, kako bodo razdelili zapuščino, vendar pa se morajo strinjati vsi. Pomembno pa je vedeti, da se dedni dogovor lahko sklene tudi po smrti zapustnika.
Obstaja več razlogov zakaj je dobro skleniti dedni dogovor. Predvsem pomembno je, da se na ta način dediči lahko dogovorijo o delitvi in sodišče upošteva tudi vpliv dedičev. V primeru, da dednega dogovora ne sklenejo, se upošteva oporoka oz. če le-te ni se deduje po zakonitem dedovanju. Če pride do zakonitega dedovanja brez dednega dogovora, pa vsak dobi količino, ki mu pripada po deležu (to je velikokrat neugodno, saj se vsak del zapuščine deli na enake dele, v dednem dogovoru pa se lahko dogovorijo, da vsak dobi npr. eno nepremičnino, ne pa vsi po delček vsake izmed nepremičnin). Poleg tega pa se na ta način lahko izognemo tudi večjim stroškom, saj se dedni dogovor sklene že pred zapuščinsko obravnavo in jim dediščine kasneje ni treba deliti v novem (dodatnem) postopku.
Dedni dogovor sam po sebi ne more zastarati, zastarajo pa lahko dajatve. Torej če je dogovorjeno, da mora nekdo v 3 mesecih izplačati drugega, pa ga ne, ga lahko v roku 10 let izterjamo. Po desetih letih pa to zastara in izterjatev ni več možna.
Kako skleniti dedni dogovor
Dedni dogovor velja za sklenjenega, ko ga podpišejo vsi sodelujoči.
Če se po končanem zapuščinskem postopku najde novo premoženje, se mora opraviti tudi nova zapuščinska obravnava. V primeru, da se je prvotno premoženje razdelilo na podlagi dednega dogovora, je potrebno upoštevati kakšna je ponovna želja dedičev glede delitve novega premoženja, sploh v primerih, kjer to premoženje bistveno spremeni obseg zapuščine.
Dedni dogovor vzorec
Vzorec dednega dogovora si lahko prenesete na naslednji povezavi:
https://www.op-petek.si/wp-content/uploads/2021/12/DEDNI-DOGOVOR-vzorec.pdf