Ko zapustnik ali umrli za časa življenja ne napravi oporoke pride do t.im. zakonitega dedovanja. Prav tako do zakonitega dedovanja (ali dedovanja na podlagi zakona) pride, ko je zapustnik v oporoki razpolagal samo z določenim (ne pa vsem) svojim premoženjem. Ko govorimo o dedovanju na podlagi zakona imamo v mislih Zakon o dedovanju, ki je že star, iz leta 1976, z določenimi spremembami in dopolnitvami pa je bil nekajkrat popravljan in dopolnjen.
Pri zakonitem dedovanju oz. dedovanju na podlagi zakona je z zakonom določen krog oseb, ki pridejo v poštev za dedovanje, vsak glede na svoje razmerje z zapustnikom. Dve najpomembnejši razmerji, na katerih določena oseba dobi pravico do dedovanja po zakonu, sta sorodstvo ali zakonska zveza. Pod sorodstvo se smatra tako naravno sorodstvo, kot tudi posvojitev, kjer obe nastopata z enakimi dednimi pravicami. Pri zakonski zvezi pa pride v poštev tudi zunajzakonska skupnost, prav tako z enako pravico.
Zakon o dedovanju določa, da po zapustniku dedujejo njegovi:
-potomci,
– posvojenci in njihovi potomci,*
– zakonec ali zunajzakonski partner,
– starši in njihovi potomci,
– posvojitelji in njihovi sorodniki,
– bratje in sestre ter njihovi potomci
– stari starši in njihovi potomci.
*Pri posvojitvah je vredno izpostaviti, da dedovanje na podlagi zakona pride v poštev samo pri popolnih posvojitvah. S popolno posvojitvijo se posvojenca popolnoma izloči iz rodbine staršev in povsem preide v rodbino posvojitelja.
Vse zgoraj naštete osebe dedujejo po dednih redih ali t.im. parantelah. Glede na sorodstvo z zapustnikom se oblikujejo dedni redi oziroma povedano drugače, so sorodniki razvrščeni v posamezne dedne rede, sorodniki istega dednega reda pa naprej na linije.
Določen dedni red tako sestavljajo zapustnikovi predniki, ki so po stopnji sorodstva enako oddaljeni od zapustnika, ter vsi njihovi potomci.
Prvo parantelo oziroma prvi dedni red tako sestavljajo samo zapustnikovi potomci. Drugi dedni red zapustnikovi starši in njihovi potomci. Tretji dedni red pa zapustnikovi stari starši z očetove in materine strani ter njihovi potomci.
Zakonsko je določeno, da se s tretjim dednim redom dedovanje zaključi.
Dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda. Torej če ima zapustnik nekoga, ki spada v prvi dedni red, potem sorodniki drugega in tretjega dednega reda niso upravičeni do dedovanja (razen v primeru odpovedi dedovanja oseb iz prvega dednega reda).
Znotraj dednih redov pa poznamo še tako imenovane linije. Vsako linijo predstavlja skupina sorodnikov, ki izhajajo iz skupnega prednika, ki je predstavnik linije.
V prvi paranteli so tako predstavniki linij zapustnikovi otroci (ali njihovi potomci, če so umrli ali so se dedovanju odpovedali v svojem imenu itd.). V drugi paranteli sta predstavnika linij zapustnikova mati ter oče, torej imamo dve liniji, očetovo in mamino. V tretji paranteli pa imamo kar štiri linije in sicer ded in babica po očetovi strani, ter enako še po materini.
Dediščina se tako deli na toliko delov, kolikor je linij v paranteli, kateri pripada dedovanje po zakonu.
Pri dedovanju pa je potrebno upoštevati tudi vstopno pravico, ki pride v poštev kadar predstavnik določene linije ne deduje. Lahko se zgodi, da je določen dedič umrl pred zapustnikom, bil razdedinjen, dedno nevreden ali pa se je dediščini odpovedal, zato v tem primeru na njegovo mesto v postopku dedovanja stopijo njegovi dediči, torej njegovi otroci. Vstopniki so tako upravičeni do popolnoma enakega deleže, kot bi ga v osnovi prejela oseba, namesto katere vstopajo v dedovaje.
Dedovanje na podlagi stopne pravice pa ne pride v poštev, če odpadli dedič nima potomcev, ali pa se ti odpovedjo dedovanju v svojem imenu in v imenu svojih dedičev. V tem primeru ta dedni delež pripade sodedičem. Vsak dobi primeren del glede na razmerje njihovih medsebojnih dednih deležev. V vsakem primeru pa vstopna pravica nastopa samo pri zakonitem dedovanju. Povedano drugače pri oporočnem dedovanju ni vstopne pravice zakonitih dedičev v primeru, če oporočni dedič ne deduje. Lahko pa je v oporoki naveden drug dedič, če prvi dedič ne bi dedoval.
Zapuščino pokojnega dedujejo po prvem dednem redu njegovi potomci(otroci) in zakonec. Vsi dedujejo po enakih delih. Oni so torej tisti, ki dedujejo prvi, razen v primeru nastopa zgoraj omenjene vstopne pravice.
V posebnih primerih pa lahko pride tudi do povečanja pa zmanjšanja dednega deleža. To se dopušča, kadar zakonec pokojnega nima minimalnih potrebnih sredstev za življenje, zato sodišče lahko odloči, da prejme tudi del dediščine, ki pripada ostalim sodedičem. Enako velja tudi v obratnem primeru, če kateri izmed ostalih dedičev nima sredstev za preživetje.
Prav tako sodišče lahko celotno dediščino dodeli zgolj zakoncu, ali pa zgolj enemu izmed ostalih dedičev, če je vrednost dediščine tako majhna, da bi v primeru delitve povzročila pomanjkanje sredstev za življenje kateremu izmed njih. Taki primeri so v praksi redki.
Drugi dedni red
V primeru, da zapustnik ni imel potomcev, dedujejo njegovi starši in zakonec. Polovico deduje zakonec, druga polovica pa pripada staršema. Torej zakonec dobi ½ deleža, vsak od staršev pa ¼ deleža.
V primeru, da zapustnik ni imel zakonca, pa vse dedujejo starši zapustnika.
Seveda pa lahko pride tudi do primera, kjer sta eden ali oba od staršev zapustnika že pokojna. V takem primeru (na podlagi vstopne pravice) v dedovanje vstopajo bratje in sestre zapustnika. Za primer, če je eden od staršev zapustnika že pokojni, dedujejo njegov del zapuščine zapustnikovi bratje in sestre po enakih deležih. Drugi izmed staršev pa dobi enak delež, kot bi ga dobil sicer. V primeru predhodne smrti obeh staršev pa se celotna dediščina deli med zakonca in sorojence, oziroma samo sorojence kadar zakonca ni.
V primeru, da zapustnik nima niti zakonca, niti bratov in sester, eden od staršev pa je že pokojni, celotno dediščino dobi drugi starš.
Tretji dedni red
V primeru, da pokojni ni zapustil ne potomcev, ne staršev, prav tako pa ti niso zapustili niti potomca, niti zakonca, v dedovanje vstopijo dedi in babice. Tako polovico zapuščine dedujeta ded in babica po očetovi strani, drugo polovico pa po materini strani.
V kolikor je eden od zgoraj omenjenih umrl pred zapustnikom, pa njegov del dedujejo njegovi otroci (na podlagi vstopne pravice), vnuki in nadaljnji potomci.
Če pa sta po eni strani umrla oba stara starša pred zapustnikom in nista zapustila nobenega potomca, dedujeta tudi ta del stara starša po drugi strani. Torej če sta po očetovi strani umrla tako ded, kot tudi babica, gre celoten delež dedu in babici po materini strani oziroma njihovi potomci.
Zakonsko je določeno, da so dediščine in darila obdavčeni po točno določenih pravilih. Predmet obdavčitve je premoženje, ki ga oseba prejme ob dedovanju(npr. premičnine, nepremičnine, premoženjske in stvarne pravice)
Plačila davka na dediščine pa so upravičeni dediči 1. dednega reda, oziroma osebe, ki so njim enakovredne glede na vstopno pravico. Enako velja za zavezance, ki dediščino odstopijo državi, občini ali pa premoženje namenijo nepridobitnim namenom.
V primeru, kadar pokojni nima otrok, se dedovanje deli med partnerja in starše. Tako se deduje na podlagi drugega dednega reda, a zakonec je kot pripadnik tudi prvega dednega reda še vedno upravičen plačila davka.
Več o samem davku pa si lahko preberete na drugem blogu, kjer so pojasnjene vse stvari in podrobnosti v zvezi z davkom na dediščine in darila.
Darilna pogodba davek prvi dedni red
Kadar je govora o darilni pogodbi in davku, je to tako imenovani davek na dediščine in darila. V darilni pogodbi se stvar ali pravica prepusti obdarjencu, ta pogodba pa mora biti overjena. Davek na dediščine in darila nastane na tisti dan, ko je darilo sprejeto, kar se zgodi s podpisom darilne, izročilne ali preužitkarske pogodbe, ali pa ob samem sprejemu namenjenega darila.
Davek na darila je različno visok, glede na davčno stopnjo posameznega dednega reda.
Osebe, ki so oproščene plačila tega davka so iste, kot pri prejšnjem poglavju. Prav tako pa velja, da davka ni potrebno plačati osebam, ki ne morejo pridobiti lastninske pravice ali pravice do uporabe in užitka.
Dedni red: prvi, drugi, davki
Ko zapustnik ali umrli za časa življenja ne napravi oporoke pride do t.im. zakonitega dedovanja. Prav tako do zakonitega dedovanja (ali dedovanja na podlagi zakona) pride, ko je zapustnik v oporoki razpolagal samo z določenim (ne pa vsem) svojim premoženjem. Ko govorimo o dedovanju na podlagi zakona imamo v mislih Zakon o dedovanju, ki je že star, iz leta 1976, z določenimi spremembami in dopolnitvami pa je bil nekajkrat popravljan in dopolnjen.
Pri zakonitem dedovanju oz. dedovanju na podlagi zakona je z zakonom določen krog oseb, ki pridejo v poštev za dedovanje, vsak glede na svoje razmerje z zapustnikom. Dve najpomembnejši razmerji, na katerih določena oseba dobi pravico do dedovanja po zakonu, sta sorodstvo ali zakonska zveza. Pod sorodstvo se smatra tako naravno sorodstvo, kot tudi posvojitev, kjer obe nastopata z enakimi dednimi pravicami. Pri zakonski zvezi pa pride v poštev tudi zunajzakonska skupnost, prav tako z enako pravico.
Zakon o dedovanju določa, da po zapustniku dedujejo njegovi:
-potomci,
– posvojenci in njihovi potomci,*
– zakonec ali zunajzakonski partner,
– starši in njihovi potomci,
– posvojitelji in njihovi sorodniki,
– bratje in sestre ter njihovi potomci
– stari starši in njihovi potomci.
*Pri posvojitvah je vredno izpostaviti, da dedovanje na podlagi zakona pride v poštev samo pri popolnih posvojitvah. S popolno posvojitvijo se posvojenca popolnoma izloči iz rodbine staršev in povsem preide v rodbino posvojitelja.
Vse zgoraj naštete osebe dedujejo po dednih redih ali t.im. parantelah. Glede na sorodstvo z zapustnikom se oblikujejo dedni redi oziroma povedano drugače, so sorodniki razvrščeni v posamezne dedne rede, sorodniki istega dednega reda pa naprej na linije.
Določen dedni red tako sestavljajo zapustnikovi predniki, ki so po stopnji sorodstva enako oddaljeni od zapustnika, ter vsi njihovi potomci.
Prvo parantelo oziroma prvi dedni red tako sestavljajo samo zapustnikovi potomci. Drugi dedni red zapustnikovi starši in njihovi potomci. Tretji dedni red pa zapustnikovi stari starši z očetove in materine strani ter njihovi potomci.
Zakonsko je določeno, da se s tretjim dednim redom dedovanje zaključi.
Dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda. Torej če ima zapustnik nekoga, ki spada v prvi dedni red, potem sorodniki drugega in tretjega dednega reda niso upravičeni do dedovanja (razen v primeru odpovedi dedovanja oseb iz prvega dednega reda).
Znotraj dednih redov pa poznamo še tako imenovane linije. Vsako linijo predstavlja skupina sorodnikov, ki izhajajo iz skupnega prednika, ki je predstavnik linije.
V prvi paranteli so tako predstavniki linij zapustnikovi otroci (ali njihovi potomci, če so umrli ali so se dedovanju odpovedali v svojem imenu itd.). V drugi paranteli sta predstavnika linij zapustnikova mati ter oče, torej imamo dve liniji, očetovo in mamino. V tretji paranteli pa imamo kar štiri linije in sicer ded in babica po očetovi strani, ter enako še po materini.
Dediščina se tako deli na toliko delov, kolikor je linij v paranteli, kateri pripada dedovanje po zakonu.
Pri dedovanju pa je potrebno upoštevati tudi vstopno pravico, ki pride v poštev kadar predstavnik določene linije ne deduje. Lahko se zgodi, da je določen dedič umrl pred zapustnikom, bil razdedinjen, dedno nevreden ali pa se je dediščini odpovedal, zato v tem primeru na njegovo mesto v postopku dedovanja stopijo njegovi dediči, torej njegovi otroci. Vstopniki so tako upravičeni do popolnoma enakega deleže, kot bi ga v osnovi prejela oseba, namesto katere vstopajo v dedovaje.
Dedovanje na podlagi stopne pravice pa ne pride v poštev, če odpadli dedič nima potomcev, ali pa se ti odpovedjo dedovanju v svojem imenu in v imenu svojih dedičev. V tem primeru ta dedni delež pripade sodedičem. Vsak dobi primeren del glede na razmerje njihovih medsebojnih dednih deležev. V vsakem primeru pa vstopna pravica nastopa samo pri zakonitem dedovanju. Povedano drugače pri oporočnem dedovanju ni vstopne pravice zakonitih dedičev v primeru, če oporočni dedič ne deduje. Lahko pa je v oporoki naveden drug dedič, če prvi dedič ne bi dedoval.
Več o dedovanju, dednih redih in nujnem deležu, si lahko preberete na tej povezavi: https://www.op-petek.si/podrocja-dela/dedovanje-oporoka-in-nujni-delez/
Prvi dedni red
Zapuščino pokojnega dedujejo po prvem dednem redu njegovi potomci(otroci) in zakonec. Vsi dedujejo po enakih delih. Oni so torej tisti, ki dedujejo prvi, razen v primeru nastopa zgoraj omenjene vstopne pravice.
V posebnih primerih pa lahko pride tudi do povečanja pa zmanjšanja dednega deleža. To se dopušča, kadar zakonec pokojnega nima minimalnih potrebnih sredstev za življenje, zato sodišče lahko odloči, da prejme tudi del dediščine, ki pripada ostalim sodedičem. Enako velja tudi v obratnem primeru, če kateri izmed ostalih dedičev nima sredstev za preživetje.
Prav tako sodišče lahko celotno dediščino dodeli zgolj zakoncu, ali pa zgolj enemu izmed ostalih dedičev, če je vrednost dediščine tako majhna, da bi v primeru delitve povzročila pomanjkanje sredstev za življenje kateremu izmed njih. Taki primeri so v praksi redki.
Drugi dedni red
V primeru, da zapustnik ni imel potomcev, dedujejo njegovi starši in zakonec. Polovico deduje zakonec, druga polovica pa pripada staršema. Torej zakonec dobi ½ deleža, vsak od staršev pa ¼ deleža.
V primeru, da zapustnik ni imel zakonca, pa vse dedujejo starši zapustnika.
Seveda pa lahko pride tudi do primera, kjer sta eden ali oba od staršev zapustnika že pokojna. V takem primeru (na podlagi vstopne pravice) v dedovanje vstopajo bratje in sestre zapustnika. Za primer, če je eden od staršev zapustnika že pokojni, dedujejo njegov del zapuščine zapustnikovi bratje in sestre po enakih deležih. Drugi izmed staršev pa dobi enak delež, kot bi ga dobil sicer. V primeru predhodne smrti obeh staršev pa se celotna dediščina deli med zakonca in sorojence, oziroma samo sorojence kadar zakonca ni.
V primeru, da zapustnik nima niti zakonca, niti bratov in sester, eden od staršev pa je že pokojni, celotno dediščino dobi drugi starš.
Tretji dedni red
V primeru, da pokojni ni zapustil ne potomcev, ne staršev, prav tako pa ti niso zapustili niti potomca, niti zakonca, v dedovanje vstopijo dedi in babice. Tako polovico zapuščine dedujeta ded in babica po očetovi strani, drugo polovico pa po materini strani.
V kolikor je eden od zgoraj omenjenih umrl pred zapustnikom, pa njegov del dedujejo njegovi otroci (na podlagi vstopne pravice), vnuki in nadaljnji potomci.
Če pa sta po eni strani umrla oba stara starša pred zapustnikom in nista zapustila nobenega potomca, dedujeta tudi ta del stara starša po drugi strani. Torej če sta po očetovi strani umrla tako ded, kot tudi babica, gre celoten delež dedu in babici po materini strani oziroma njihovi potomci.
Dedni redi in zapuščinska obravnava so podrobneje obravnavani na tej povezavi: https://www.op-petek.si/podrocja-dela/zapuscinski-postopek/
Davek na prvi dedni red
Zakonsko je določeno, da so dediščine in darila obdavčeni po točno določenih pravilih. Predmet obdavčitve je premoženje, ki ga oseba prejme ob dedovanju(npr. premičnine, nepremičnine, premoženjske in stvarne pravice)
Plačila davka na dediščine pa so upravičeni dediči 1. dednega reda, oziroma osebe, ki so njim enakovredne glede na vstopno pravico. Enako velja za zavezance, ki dediščino odstopijo državi, občini ali pa premoženje namenijo nepridobitnim namenom.
V primeru, kadar pokojni nima otrok, se dedovanje deli med partnerja in starše. Tako se deduje na podlagi drugega dednega reda, a zakonec je kot pripadnik tudi prvega dednega reda še vedno upravičen plačila davka.
Več o samem davku pa si lahko preberete na drugem blogu, kjer so pojasnjene vse stvari in podrobnosti v zvezi z davkom na dediščine in darila.
Darilna pogodba davek prvi dedni red
Kadar je govora o darilni pogodbi in davku, je to tako imenovani davek na dediščine in darila. V darilni pogodbi se stvar ali pravica prepusti obdarjencu, ta pogodba pa mora biti overjena. Davek na dediščine in darila nastane na tisti dan, ko je darilo sprejeto, kar se zgodi s podpisom darilne, izročilne ali preužitkarske pogodbe, ali pa ob samem sprejemu namenjenega darila.
Davek na darila je različno visok, glede na davčno stopnjo posameznega dednega reda.
Osebe, ki so oproščene plačila tega davka so iste, kot pri prejšnjem poglavju. Prav tako pa velja, da davka ni potrebno plačati osebam, ki ne morejo pridobiti lastninske pravice ali pravice do uporabe in užitka.
Za informacije in vzorec darilne pogodbe sledite povezavi: https://www.op-petek.si/podrocja-dela/darilna-pogodba-nepremicnina/
Dr. Marko Petek
Lara Bednar