Vsi so vedeli, da je to nemogoče, on tega ni vedel in uspelo mu je.
Odvetnik, mediator, ustanovni partner
Gospodarsko pravo / Civilno pravo / Kazensko pravo / Pogajanja / Mediacije
Srednja policijska šola Ljubljana / 1994
Višja šola za notranje zadeve / 1997
Pravna fakulteta v Ljubljani / 2002
Magisterij - Pravna fakulteta v Ljubljani / 2006
Pravniški državni izpit / 2007
Doktorat znanosti s področja medijskega prava / 2013
O sebi bi rekel, da sem človek, ki se vseskozi trudi stremeti k neki »univerzalni« pravičnosti in drži, ki vodi k temu. Od ljudi, ki jih najbolj občudujem ali bi jih spoznal, ko bomo »leteli« v preteklost sta gotovo Mohandas K. Gandhi in Sokrat. Prvi (1869-1948) je bil tudi odvetnik z veliko začetnico in velik iskalec resnice. Njegova največja vrlina je bila, da se je pogosto pokoril za napake in grehe drugih, običajno s postom in drugim oblikam nenasilje. Slednje je bilo eno temeljnih poslanstev njegovega življenja. Zanimiva je bila tudi njegova odvetniška pot, saj ni zastopal ljudi, ki so bili »krivi«, prav tako pa je opravljal veliko »javnega (pravnega) dela« za katerega nikoli ni hotel imeti plačila. Še toliko bolj nazaj (cca 390 let p.n.š.) pa se spominjamo Sokrata, kot velikega grškega govornika in prav tako iskalca resnice, na koncu obsojenega na smrt ravno zaradi tega.
Moje največje poslanstvo v življenju je slediti tema dvema velikima človekoma in upoštevati Gandhijev rek, ki bi ga vsi morali: »Bodi sprememba, ki jo želiš v svetu«.
Zanimiva anekdota se skriva v besedni zvezi »navaden človek«. Moj mlajši sin Maks je v drugem razredu osnovne šole učiteljicam, ki so se ob neki priliki pogovarjale o meni in kaj delam v življenju, njega vprašale v smislu »Kaj dela ali je delal tvoj oči?«, odgovoril, da sem bil policist, ko pa so ga vprašale kaj pa počne sedaj pa je odvrnil, da sedaj sem pa navaden človek. Tako je moj sin očitno dojemal moje delo in odvetništvo in gotovo lahko rečem, da je dobro zadel in odvetništvo ni zgolj poklic, ampak je svojevrstna »avantura« in način življenja.
Marko Petek je svojo karierno pot je začel leta 1994, ko se je zaposlil na policiji, takratni Republiški prometni postaji policije. Šlo je za specifično prometno postajo, ki se je ukvarjala s specifikami na področju prometa (tovorna vozila, avtobusi, prevoz nevarnih snovi, taxi vozila). Povedano po domače zlasti se je te postaja ukvarjala z delom, ki ga praktično nihče drug (vsaj tedaj) ni opravljal, prav tako je bilo delo na področju cele Slovenije, kar je preprečevalo lokalno poznavanje »policijskih šefov« in razne čudno posle.
Leta 1997 je svojo poklicno pot nadaljeval pri varovanju oseb in objektov, kjer je kot pomočnik vodje izmene pomagal pri organizaciji in delu varovanja državnih objektov kot državni zbor, vlada, različne ambasade in podobno. Leta 1999 se je vrnil na prometno policijo kot pomočnik komandirja in 2002 svoj pot nadaljeval na Oddelku za gospodarsko kriminaliteto v Ljubljani kot kriminalist na t.im. kriminaliteti belega ovratnika. Največje »odkritje/spoznanstvo« tistega časa je bil gotovo podatek, da je od ovadbe do obsodbe pripeljanih zgolj 2 % osumljenih, kar je bilo zaskrbljujoče in upamo, da so statistike danes drugačne.
Leta 2007 se je zaposlil pri odvetniku Andreju Rauterju in potem samostojno pot nadaljeval leta 2010 v okviru Odvetniške pisarne Petek.
Na policiji je opravljal številne naloge tako s področja prometa, varovanja oseb in objektov, varovanja prevoza denarja, zadnja leta pa je delal na gospodarskem oddelku kriminalistične policije.
Je avtor več člankov in prispevkov, predaval je na različnih seminarjih, njegov cilj v življenju pa je ljudem reševati njihove probleme. Problemi se sicer pogosto začnejo pri pravu, rešitev pa se vedno išče širše kot zgolj v pravnih normah. Že Cicero je rekel, da je najvišje pravo lahko največja krivica, zato je probleme treba reševati celovito in cum grano salis (s kančkom soli). Reševanje pravnih problemov je pogosto povezano z veliko živci, stresa in nenazadnje stroški, zato je modrost poravnavanja in popuščanja v pravem trenutku včasih največja zmaga!
Nekatera preiskovalna dejanja v kazenskem postopku: (hišna preiskava, osebna preiskava in zaseg predmetov): diplomska naloga / 1997
Civilna družba in državna policija: diplomska naloga / 2002
Vozila z vgrajenim videonadzornim sistemom, Pravna Praksa / 3/2003, str. 14-15
Varnostna razdalja v prometu, Pravna Praksa / 13/2003, str. 8-9
Denarne odškodnine in zahtevki, Pravna Praksa / 45/2003, str. 12
Oblikovanje in sprejemanje podzakonskih predpisov: magistrska naloga / 2006
Civilnopravna odgovornost medijev za poseg v osebnostne pravice: doktorska disertacija / 2013
Penalna odškodnina v primeru posega v osebnostne pravice, Odvetnik / 3/2014, str. 10-12
Internet – najhitreje rastoči medij, Tax-fin-lex / 20.8.2014