Odvetnik za dedovanje, oporoko in nujni delež

DOBRO JUTRO - DEDNOPRAVNE POGODBE

Odvetnik za dedovanje in oporoko

Dedovanje - dedni redi

Zakon o dedovanju pozna zakonito in oporočno dedovanje (dedovanje na podlagi oporoke). Zakonito dedovanje je jasno določeno in poteka v treh dednih redih.

V prvem dednem redu dedujejo zapustnikov zakonec in otroci. Če zapustnik ni imel otrok, se deduje v drugem dednem redu, kjer dedujejo zakonec in starši zapustnika, če njih ni, pa njihovi otroci, torej bratje in sestre zapustnika in njihovi potomci. Tako lahko pride do dedovanja po stricu brez otrok v drugem dednem redu, kar si lahko preberete v našem blogu. Dedovanje po stricu brez otrok je kar pogost pravni inštitut v praksi. Če ni zakonca in staršev, se deduje v tretjem dednem redu in dedujejo stari starši (če teh ni, pa njihovi otroci, torej strici in tete). Če tudi starih staršev ni, zapuščina pripade državi. Zunajzakonski partnerji so izenačeni z zakonskimi, seveda pa je včasih, če zveza ni trajalo dolgo, zunajzakonsko skupnost treba dokazati.

Oporoka in nujni dediči

Oporoka je t. i. izjava volje posameznika, s katero ta za časa svojega življenja razpolaga s premoženjem, ki ga ima ob trenutku pisanja, lahko pa razpolaga tudi s premoženjem, ki ga bo še imel ob smrti. Slovensko pravo pozna več vrst oporok (lastnoročna, pred pričami, notarska …), pri čemer so vse enako pravno veljavne. Torej ni pomembno, v kateri obliki je zapisana, samo da ima vse potrebne sestavine, kot jih zakon zahteva za posamezno oporoko.

Zakaj odvetnik za dedovanje?

Naloga odvetnika za dedovanje je da vam pomaga kakšno oporoko napravit in kaj vse je potrebno paziti. Dober odvetnik za dedovanje bo prisluhnil stranki, njenim željam in potrebam ter ji dal zanjo čimboljši pravni nasvet. Odvetnik za dedovanje mora biti pri svojem delu pazljiv, saj nas odvetnike hitro potegne želja po neki idealni rešitvi, ki je idealna z našega zornega kota, kar pa ni nujno tudi za stranko. Tako na primer pripravimo oporoko, ko pa bi bila lahko boljša rešitev kakšna pogodba ali druga možnost, ki bi bila za stranko boljša. In tu dober odvetnik za dedovanje kot rečeno, dobro opravi svoje delo, če dobro prisluhne stranki, ji ponudi rešitve in končno najdeta skupaj najboljšo rešitev, kar ni vedno hitro in enostavno. Terja določen angažma in pozornost odvetnika za dedovanje.

Sestava oporoke

Lastnoročna oporoka

Lastnoročno oporoko lahko napiše vsakdo, pri njej je pomembno, da je napisana z lastno roko (torej ne sme biti natisnjena), na koncu pa mora biti podpis. Zaželen je tudi datum oporoke, saj kasnejša oporoka razveljavlja prejšnjo.

Pisna oporoka pred pričami

Gre za oporoko, ki jo običajno pripravi (običajno) pravni strokovnjak - odvetnik za dedovanje, če gre za bolj zapletena pisanja in specifičnost pri potencialnem dedovanju. V tem primeru je smiselno zadevo prepustiti nekomu, ki bo zadevo strokovno pripravil, kot si boste želeli. Če pa je oporoka preprosta in oporočitelj zgolj težko piše, pa jo lahko tudi sami sestavite, povabite dve priči, ki ne smeta biti povezani z oporoko, in se vsi podpišejo. Zelo zaželena sta datum sestave oporoke in čim bolj podroben opis premoženja ter delitve. Dober odvetnik za dedovanje bo prišel zlasti v poštev pri sestavi oporoke, ki terja izključitev določenih dedičev iz dedovanja ali zmanjšanje njihovega dela, zaradi različnih razlogov. Še bolj pomembno pa odvetnik za dedovanje pride v poštev, ko gre za razdedinjenje kakšnih "nevrednih" dedičev. Tu se v okviru pravnega svetovanja iščejo rešitve, ki so najboljše za stranko oz. zapustnika.

Pomembno pri oporokah je vedeti dejstvo, da je dedno pravo varuje tako zapustnika kot dediče, da ne bi bili preveč oškodovani. Namen (dedovanja) dednega prava je, da dediči lahko po smrti svojih prednikov živijo vsaj približno podobno življenje kot so ga imeli pred smrtjo zapustnika. Lahko bi namreč prišlo do situacije, da bi npr. oče zapustil vse svoje premoženje enemu sinu drugi pa ne bi dobili ničesar in za reševanje teh »problemov« je uzakonjen institut »nujnih dedičev«.

Inštitut nujnega deleža (nujni dediči)

Nujni dediči in nujni deleži-2

Pomembno pri oporokah je vedeti dejstvo, da dedno pravo varuje tako zapustnika kot dediče, da ne bi bili preveč oškodovani. Namen (dedovanja) dednega prava je, da dediči lahko po smrti svojih prednikov živijo vsaj približno podobno življenje, kot so ga imeli pred smrtjo zapustnika. Lahko bi namreč prišlo do situacije, da bi npr. oče zapustil vse svoje premoženje enemu sinu, drugi pa ne bi dobili ničesar, in za reševanje teh »problemov« je uzakonjen institut »nujnih dedičev«.

Odpoved dediščini – v zapuščinski razpravi ali že prej

Dedovanju/zapuščini se je mogoče tudi odpovedati. Praviloma se šteje, da dedič (ob smrti zapustnika) dediščino sprejema, razen če da izrecno izjavo, da se dediščini odpoveduje. Dediščini se lahko odpove zgolj v svojem imenu, lahko pa tudi v imenu svojih potomcev. Prav tako lahko dedič svojo dediščino prenese na drugega dediča, torej se ji odpove v korist drugega dediča, in v tem primeru ta dobi svoj ter še delež, prejet od drugega dediča. Odpoved dediščini je smiselna tedaj, ko dolgovi (nesporno) presegajo vrednost zapuščine.

Prav tako se je mogoče odpovedati dedovanju že vnaprej. Gre za izjavo dediča, da se odpoveduje neuvedenemu dedovanju, torej vnaprej. Ta izjava je nepreklicna in se je ne da spremeniti. Običajno bodo to primeri, ko bo zapustnik že za časa življenja želel urediti svojo zapuščino in svoje premoženje. Tako lahko posamezne dediče izplača ali jim nekaj dodeli za časa življenja, oni pa se odpovedo zapuščini/dedovanju po njegovi smrti. Podobni primeri so tudi z izročilno pogodbo, kjer se zadeva rešuje vnaprej in privarčuje marsikateri spor.

Prav tako se je mogoče odpovedati dedovanju že v naprej. Gre za izjavo dediča, da se odpoveduje neuvedenemu dedovanju, torej v naprej. Ta izjava je nepreklicna in se je ne da spremeniti. Običajno bodo to primeri, ko bo zapustnik že za časa življenja želel urediti svojo zapuščino in svoje premoženje. Tako lahko posamezne dediče izplača ali jim nekaj dodeli za časa življenja oni pa se odpovedo zapuščini/dedovanju po njegovi smrti. Podobni primeri so tudi z izročilno pogodbo, kjer se zadeva rešuje v naprej in privarčuje marsikateri spor.

Več o odpovedi neuvedenemu dedovanju in vzrocih si lahko pogledate na spodnjem linku:

https://www.op-petek.si/podrocja-dela/odpoved-dedovanju/

Povzetek pomembnih dejstev:

• zakon o dedovanju loči oporočno in zakonito dedovanje,

• nujni dediči so tisti, ki so upravičeni do dedovanja tudi, če so bili z oporoko spregledani (načeloma so to zakonec zapustnika, otroci zapustnika in starši zapustnika, ostali izjemoma),

• nujni delež pri dedovanju predstavlja polovico deleža, kot bi ga posamezni dedič dobil, če bi zakonito dedoval,

• dolgovi zapustnika sodijo v zapuščino kot pasiva zapuščine, pri čemer dedič jamči za zapustnikove dolgove do višine podedovanega premoženja,

• dediči se dediščini lahko odpovedo, ampak zgolj v celoti.

Dolgovi zapustnika in odgovornost dedičev zanje

Dediči odgovarjajo za dolgove zapustnika, vendar zgolj do višine dediščine. Povedano poenostavljeno to pomeni, da se vam ni treba bati (vnaprej), če bi se kasneje izkazalo, da je dolgov več kot zapuščine. Seveda ni smiselno prevzemati take (zadolžene) zapuščine, ampak če se to kasneje izkaže za problem, pa, kot rečeno, odgovarjate do višine prejetega deleža iz zapuščine.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju in izročilna pogodba

Gre za dve pogodbi civilnega prava, ki pa se pogosto povezujeta z dedovanjem. Z omenjenima pogodbama se namreč pogosto rešujejo premoženjske in preživitvene zadeve starejših ljudi, ki želijo po eni strani sebe zaščiti pred starostjo ter skrbjo zanje, po drugi strani pa svojim dedičem omogočiti neko korist iz tega, da bodo zanje skrbeli do smrti. Več o obeh pogodbah si lahko preberete na: pogodba o dosmrtnem preživljanju, izročilna pogodba.

Več o pogodbah in njihovih vzorcih pogodb (ter videih) o dosmrtnem preživljanju, izročilnih pogodbah in pogodbah o preužitku si lahko pogledate na spodnjem linku:

https://www.op-petek.si/podrocja-dela/pogodba-o-dosmrtnem-prezivljanju-izrocilna-pogodba-in-preuzitek/

Priprava na zapuščinsko obravnavo je esencialnega pomena

Zakaj?

Spodaj v videu si poglejte zakaj. Prav tako boste dobili veliko informacij kaj je pomembno, ko se odpravljate na zapuščinsko obravnavo. Naj vam zaupamo prvo značilnost, ki je vse prej kot prijetna. Povprečna zapuščinska obravnava traja le nekaj minut. Običajno ljudje sploh ne dojamejo kaj se je zgodilo "tako na hitro."


Poglej brezplačni video

Zanimivosti in primeri

1. Ali potrebujem odvetnika pri zastopanju na sodišču pri dedovanju?

   S tem vprašanjem se je ukvarjala naša stranka in mi z njo. Povedala je namreč, da bosta dediča brat in ona ter da se ne želi »kregati« in zaostrovati z odvetnikom, če ni treba. Stranka se je oglasila k nam na posvet (pred tem smo zadevo pregledali in naštudirali glede na dokumentacijo) in na posvetu smo se odločili za »strategijo« njenega (samostojnega) nastopa na obravnavi. V bistvu je stranka po našem nasvetu zadevo sama izpeljala na sodišču in uspela z vsem, kar je želela, brat pa je kasneje ugotovil, da mu zadeva ni všeč in se je na sklep o dedovanju pritožil. V pritožbenem postopku pa smo se vključili tudi mi in brat ni uspel s pritožbo. Tako smo relativno zapleteno situacijo rešili na precej eleganten način, in to »taktiko« včasih uporabljamo.

2. Oporoka, zakonito dedovanje in poravnavanje v zapuščini

   Enega od zanimivih primerov, ki je bil rešen s pomočjo mediacije in poravnave, smo imeli, ko sta v dediščini dedovala pokojnikova hči in njen nečak (vnuk zapustnika). Oče slednjega je namreč že umrl in je vnuk zapustnika dedoval na podlagi očetove dedne pravice ter oporoke. Bile so namreč napisane celo tri oporoke, ki se med seboj niso izključevale, saj so določale različne premične stvari in nepremičnine iz zapuščine. Kljub vsemu pa je bilo še določeno premoženje zapustnika, ki ni bilo v oporokah. Premoženja je bilo kar precej in na koncu smo morali upoštevati vse tri oporoke ter zakonito dedovanje. Pogajanja z nasprotno odvetnico so bila dolga in naporna, uporabili smo vse znanje, izkušnje, teorijo in sodno prakso, da smo dokazali svoja pravna stališča ter se na koncu korektno poravnali (po našem mnenju) za obe strani. Je pa naša stranka dobila praktično 50 % več iz zapuščine, kot ji je bilo prvotno ponujeno z nasprotne strani, pri čemer so bili zneski visoki in zapuščina vredna več kot pol milijona evrov, tako da je bil delež naše stranke precejšen in težko izpogajan.

3. Ali se lahko dediščini (zapuščini) odpovem?

   Dediščini se lahko dedič odpove. In sicer se dedič lahko odpove dediščin na zapuščinski obravnavi sami ali pa že pred njo z navadno izjavo (tj. dopisom), kjer izjavlja, da se odpoveduje dediščini. Če se dedič dediščini odpove na njegovo mesto stopijo njegovi dediči. Lahko pa se odpove dediščini tudi v imenu svojih dedičev. Prav tako se je mogoče odpovedati dediščini v naprej. Odpoved dediščini je mogoča samo v celoti, torej se ni mogoče odpovedati samo delu zapuščine (dediščine). Če se dedič dediščini odpove ne odgovarja za dolgove zapuščine.

4. V katerih primerih ni potrebno plačati davka od dedovanja?

   Davka ni potrebno plačati, če gre za dedovanje v prvem dednem redu. V prvem dednem redu dedujejo so zapustnikova žena in otroci ter njihovi potomci.

5. Kako je z dedovanjem gotovine?

   Pri dedovanju gotovine ni nič drugače kot pri dedovanju drugega dela zapuščine. Deli se enako kot vse ostalo premoženje zapustnika. Problem, ki pa se v praksi dogaja pa je z dokazovanjem koliko je bilo gotovine zlasti, če je bila ta »pobrana« s strani enega dediča in drugi niso bili seznanjeni o njeni višini ali o dejstvu, da je sploh obstajala. Nemalokrat se zgodi, da dediči vedo, da je gotovina obstajala, ampak ne vedo koliko jo je bilo oz. še huje, vedo približno koliko jo je bilo, pa je ob smrti ni več. V teh primerih gre za precej zoprne primere dokazovanja kje in koliko je bilo gotovine in kdo jo je vzel, kar ni enostavno. Ni nemogoče, gotovo pa ne enostavno za dokazovati. Torej več kot je dokazov, da je gotovina obstajala in da jo je nekdo vzel, lažje to uveljavljati v zapuščini oz. če je treba potem v pravdnem postopku.

6. Kaj je vstopna pravica in na koga se nanaša?

   Vstopna pravica je pravica otrok dediča, ki bi bil upravičen do dedovanja in ki je umrl. Npr. če oče umre, po njem na podlagi vstopne pravice dedujejo njegovi otroci.

7. Ali velja vstopna pravica tudi pri oporočnem dedovanju?

   Pri oporočnem dedovanju ni vstopne pravice. To pomeni, da otroci oporočnega dediča ne dobijo zapuščine po pokojnem, ampak ta pripade drugim oporočnim, če pa teh ni, pa zakonitim dedičem. Povedano drugače, v oporoki lahko zapustnik določi nadomestne dediče, če prvi ne bodo dedovali. To lahko dela v nedogled, ko pa se izčrpajo vsi oporočni dediči, torej če ne dedujejo, pa nastopi zakonito dedovanje.

8. Kaj se zgodi, če ni dedičev ali če nihče ne sprejme zapuščine?

   Če zapustnik ni imel starih staršev, preide zapuščina v last Republike Slovenije. Enaka situacija nastopi tudi, če se vsi odpovedo dedovanju.

9. Ali potrebujem odvetnika pri zapuščinskem naroku?

   Tako kot pri marsikaterem drugem področju je tudi pri dedovanju večno vprašanje: »Ali vzamem odvetnika s seboj na narok za zapuščino?« Odgovor ni lahek, ker prisotnost odvetnika lahko pomeni določeno negativno konotacijo do drugih dedičev oz. do drugih strank v postopku. Hitro lahko pride do situacije, da se spor zaostri. Po drugi strani pa je vedno bojazen, da bo nasprotna stran prišla z odvetnikom, in potem je situacija lahko neprijetna za vas.

10. Ali kasnejša oporoka razveljavlja prejšnjo?

    Kasnejša oporoka ne razveljavlja prejšnje oporoke a priori (sama po sebi), razen če je to izrecno navedeno ali če gre za ista razpolaganja. Povedano poenostavljeno, če v eni oporoki dedič nakloni hišo osebi A, v drugi (kasnejši) oporoki pa nakloni to isto hišo osebi B, je do hiše upravičena oseba B. Torej, če kasnejše oporoka ali oporoke izrecno ne razveljavljajo prejšnjih oporok, so vse veljavne v obsegu, kot niso bile spremenjene posamezne navedbe v kasnejših oporokah. Torej, če se v treh oporokah pojavlja ista hiša, velja zadnja oporoka glede hiše, če pa se zgolj v prvi pojavi vozilo, pa nikoli več potem, velja glede vozila to določilo.

Brezplačni video - dedovanje In nujni delež - KAKO POSTOPATI NA ZAPUŠČINSKI OBRAVNAVI