Odvetnik za dedovanje oziroma odvetnik za dedno pravo

POVZETEK VSEBINE (čas branja 1 min)

Članek obravnava dedovanje, gledano s stališča stranke, in predstavi, kaj je zanjo najpomembnejše. Odvetniki ugotavljamo, da imajo stranke pogosto napačne zaznave o tem, kako se deli zapuščina, kako poteka zapuščinski postopek na sodišču in katere so pravice posameznega dediča. V članku bomo obravnavali vloge in odgovornosti odvetnika za dedovanje, nasvete odvetnika za dedovanje oziroma dedno pravo, opisali, kaj storiti v primeru spora med dediči in glede dolgov zapustnika, ter odgovorili na pogosto zastavljena vprašanja, ki nam jih postavljajo stranke.

DOBRO JUTRO - DEDNOPRAVNE POGODBE

1. UVOD

Dedovanje je zapleten pravni postopek, ki zahteva strokovno znanje in občutek za delo z ljudmi v čustveno zahtevnih trenutkih. Naš odvetnik za dedovanje oziroma odvetnik za dedno pravo vas vodi skozi proces, zagotavlja vaše pravice in pomaga doseči zavarovanje vaših pravic. Poglejmo, kakšne so vloge in odgovornosti našega odvetnika za dedovanje.

2. Vloge in odgovornosti odvetnika za dedovanje

A. Zagotavljanje pravne podpore in svetovanja

Vloga in odgovornost odvetnika za dedovanje je, da stranki pojasni celoten postopek dedovanja, predstavi njene pravice in dolžnosti ter zagotovi ustrezno pravno svetovanje. Odvetnik pomaga razumeti zakonodajo, ki ureja dedovanje, ter pojasni možnosti, kako doseči najboljši izid v dednem postopku.

B. Priprava in urejanje dokumentacije

Odvetnik za dedovanje poskrbi za zbiranje vseh potrebnih dokumentov, kot so oporoka, dokazila o stroških in drugi dokumenti, pomembni za postopek dedovanja. Njegova odgovornost je zagotoviti, da so vsi dokumenti pravilno pripravljeni in predloženi sodišču ob zapuščinskem postopku. Navedena dokumentacija namreč bistveno vpliva na potek dednega ali zapuščinskega postopka.

C. Zastopanje stranke na sodišču

Odvetnik za dedovanje ima ključno vlogo pri zastopanju interesov stranke na sodišču. To vključuje pripravo na narok, zastopanje stranke na zapuščinski obravnavi in zagotavljanje, da sodišče prejme vse potrebne informacije za pravično razdelitev zapuščine. Stranka lahko ali celo mora zaupati, da bo odvetnik njene interese zastopal z najvišjo mero strokovnosti. Ena bistvenih odgovornosti odvetnika je načelo zaupanja.

D. Mediacija in doseganje dogovorov med dediči

Dedovanje pogosto prinese nesoglasja med dediči, zato sta pomembni vloga in odgovornost odvetnika za dedovanje tudi v mediaciji med strankami. Odvetnik si prizadeva doseči sporazum, ki je v korist stranke, ki jo zastopa, s tem pa prepreči dolgotrajne in drage sodne spore.

E. Načelo zaupanja med stranko in odvetnikom za dedovanje oziroma odvetnikom na splošno

Najpomembnejša vloga in odgovornost odvetnika za dedovanje oziroma odvetnika za dedno pravo je vzpostavitev zaupanja s stranko. Odvetnik je oseba, ki ji stranka zaupa svoje osebne in družinske zadeve. Načelo zaupanja zagotavlja, da stranka ve, da bo odvetnik deloval v njenem najboljšem interesu, obenem pa spoštoval zaupnost vseh informacij. Če zaupanja ni na katerikoli strani, pri odvetniku ali stranki, je to razlog za prekinitev sodelovanja.

F. Sklep – povzetek

Odvetnik za dedovanje ima veliko odgovornost, saj stranko vodi skozi pravno in čustveno zahteven proces. Njegove vloge in odgovornosti so ključne za uspešen potek dedovanja, zato je izbira pravega odvetnika za dedovanje izjemno pomembna. V naši odvetniški pisarni se zavedamo, kako pomembno je vzpostaviti zaupen odnos s stranko, da ji lahko zagotavljamo najboljše možne rešitve.

3. Odvetnik za dedno pravo ‒ kakšne so naloge odvetnika za dedovanje oziroma dedno pravo?

Naloge odvetnika za dedovanje oziroma dedno pravo vključujejo ključna področja dedovanja, vodi pa vas lahko skozi celoten postopek. Njegova vloga ni le v razreševanju sporov, ampak zlasti v preventivnem svetovanju in zagotavljanju pravne varnosti. Gre za tisti rek, da je bolje preprečiti kot pozneje zdraviti, saj vas poznejše popravljanje napak lahko stane 10-krat ali 100-krat več, kot bi vas stala uvodna investicija. In pri dednem pravu je to zlato pravilo.

Ključne naloge odvetnika za dedovanje

1. Svetovanje glede dedovanja

Ena izmed najpomembnejših nalog odvetnika za dedovanje oziroma dedno pravo je svetovanje strankam glede dednih pravic in obveznosti. Pojasni vam, kako deluje dedovanje po zakonu ali oporoki, ter vam pomaga razumeti, kateri pravni postopki so potrebni za uveljavljanje vaših pravic. Poleg tega lahko odvetnik za dedovanje svetuje pri pripravi oporok, pogodb in drugih dokumentov, ki urejajo dedovanje in zapuščino ter zapuščinske postopke.

2. Priprava oporok in drugih dokumentov

Odvetnik za dedovanje oziroma dedno pravo bo prva oseba, ki ji lahko zaupate pripravo veljavne oporoke. Težko si je predstavljati, kako veliko zadev pride v našo pisarno, ko ljudje bodisi nimajo oporoke, imajo zgolj papir, na katerem so neke želje zapustnika, ali imajo neveljavno oporoko, ker ni bila pravilno sestavljena. In na žalost so posledice v takih primerih nepredstavljive.

Primer:

Predstavljajte si dva brata, kjer je situacija takšna: Brat A skrbi in celo živi z očetom v očetovi hiši. Brat živi v svojem nadstropju, ki si ga je z leti uredil, ga v celoti financiral in vlagal v celotno hišo (ogrevanje, streha, fasada ...). Tudi skrbel je za očeta, ko je bil ta bolan, mu pomagal in plačeval stroške.

Brat B na drugi strani ni bil v dobrih odnosih z očetom. Že več let ni govoril z njim in nikoli mu ni pomagal. Po očetovi smrti brata dedujeta vsak polovico očetove hiše. Brat A ima seveda pravico uveljavljati svoj delež vlaganj na nepremičnini, ampak ga pri tem čaka zelo težek, dolg in drag postopek. Da ne omenjamo, da vsega, kar je storil za očeta, zlasti pomoči in plačila različnih stroškov, skoraj gotovo ne bo dobil nazaj.

Škoda, ki jo utrpi brat A, se ocenjuje v 100.000 evrih. Vse to samo zato, ker oče ni napisal oporoke, kjer bi ne samo prosto razpolagal s svojim premoženjem, ampak bi tudi napisal, kaj vse sinu prizna, da je vlagal v to njegovo nepremično. Seveda je možnih rešitev več, od darilne pogodbe, pogodbe o vlaganjih ali priznanju lastninske pravice, pogodbe o dosmrtnem preživljanju itd.

Nemalokrat pa stranke pridejo do nas in nimajo ničesar oprijemljivega, in to je najhuje za odvetnika za dedovanje oziroma dedno pravo. Ko dejansko nima ničesar oprijemljivega. Kaj to pomeni za stranko? Če se spusti v tak »boj«, lahko to pomeni veliko denarja, živcev in slabe možnosti za uspeh. Običajno se seveda lahko marsikaj stori in dobi nekaj zapuščine, včasih tudi več, ampak nemalokrat je situacija zelo neugodna za brata A.

Oporoka mora biti taka, da ustreza željam zapustnika, da je v skladu z zakonskimi zahtevami in pravno veljavna. Oporok je več vrst, najbolj pa se (po naših izkušnjah) uporabljata lastnoročna oporoka in oporoka pred pričami. Odvetnik za dedovanje kot strokovnjak na tem področju pa pri tem poskrbi, da je oporoka pravno neoporečna in da jasno izraža volja zapustnika. To je ključni element vsake oporoke, saj sodišče presoja pravo oporočiteljevo voljo in če je volja napisana nestrokovno oziroma nejasno. Saj veste, hudič je v detajlih in nemalokrat je lahko ena besedna zveza tista, ki odloča o tem, kdo deduje. Težko verjeti, ampak je še kako resnično.

VEČ O OPOROKAH SI LAHKO PREBERETE NA NAŠI SPLETNI STRANI, KI GOVORI O OPOROKAH

Primer iz prakse odvetnika za dedovanje:

Oporočitelj napiše: »Vse svoje premoženje zapuščam svoji ženi, razen denarnih sredstev, ki jih zapuščam svojima sinovoma A in B. Vse drugo dobi žena.« Nekoliko pozneje v oporoki pa še stavek: »Sinu A zapuščam hišo na morju.«

Oporoka je kontradiktorna v smislu, da svoji ženi zapušča vse, razen denarja. Potem pa pride nepredvidljiv dodatek, da sinu A zapušča hišo na morju. Ker v tej navedbi manjka ena beseda ali besedna zveza »Prav tako sinu A zapuščam hišo na morju.« S to besedno zvezo bi se rešila težava, še bolje bi bilo, da bi dodal, da tudi hiše na morju ne dobi žena.

Dober odvetnik za dedovanje, ki bo zastopal sina A, bo znal argumentirati, da je hiša na morju od sina A, ker je tako dopisano. Odvetnik žene pa bo argumentiral, da žena dobi vse, razen denarja, kar je dvakrat navedeno. Nejasnost v oporoki se potem argumentira s »pravo oporočiteljevo voljo«, ki pa si jo vsak razlaga po svoje. Končno vlogo odigra sodišče, uspeh pa je nepredvidljiv za obe stranki. Dokazovanje pravega oporočiteljevega namena je loterija brez primere in usoda gre lahko v katerokoli smer.

Zakon sicer določa, kako se interpretira oporoka v posameznih primerih, ki pa pogosto ne pridejo v poštev. Tako je tudi v tem primeru, zato se išče prava oporočiteljeva volja.

Prav tako odvetnik za dedovanje svetuje glede drugih pravnih dokumentov, kot so pogodbe o dosmrtnem preživljanju, pogodbe o preužitku, izročilne pogodbe ali odpoved dedovanju.

Več o odpovedi neuvedenemu dedovanju in vzrocih si lahko pogledate na spodnjem linku:

https://www.op-petek.si/podrocja-dela/odpoved-dedovanju/

Pogodba o dosmrtnem preživljanju in izročilna pogodba

Gre za dve pogodbi civilnega prava, ki pa se pogosto povezujeta z dedovanjem. Z omenjenima pogodbama se namreč pogosto rešujejo premoženjske in preživitvene zadeve starejših ljudi, ki želijo po eni strani sebe zaščiti pred starostjo ter skrbjo zanje, po drugi strani pa svojim dedičem omogočiti neko korist iz tega, da bodo zanje skrbeli do smrti. Več o obeh pogodbah si lahko preberete na: pogodba o dosmrtnem preživljanju, izročilna pogodba.

Več o pogodbah in njihovih vzorcih pogodb (ter videih) o dosmrtnem preživljanju, izročilnih pogodbah in pogodbah o preužitku si lahko pogledate na spodnjem linku:

https://www.op-petek.si/podrocja-dela/pogodba-o-dosmrtnem-prezivljanju-izrocilna-pogodba-in-preuzitek/

3. Zastopanje v dednih sporih

Dedni spori so čustveno in pravno zahtevni. Odvetnik za dedovanje oziroma dedno pravo zastopa stranke, kadar pride do nesoglasij med dediči, kot so izpodbijanje oporoke, vprašanja obsega zapuščine razdelitev premoženja zakoncev, vlaganja v premoženje zapustnika ipd., ki je vezano na pokojnika. To so nemalokrat težka pravna vprašanja, ki zahtevajo posebno znanje in izkušnje.

4. Urejanje davčnih in pravnih vidikov dedovanja

Dedovanje pogosto vključuje tudi davčne obveznosti in pravne postopke, ki so za laike lahko zelo kompleksni. Odvetnik za dedovanje oziroma dedno pravo sicer ni davčni strokovnjak, določeno davčno znanje pa vsekakor ima, kar omogoča reševanje lažjih davčnih izzivov.

Če situacija zahteva specifično znanje davčnega svetovalca, se naša odvetniška pisarna poveže tudi z njimi, kar je v praksi že mnogokrat storila. Tako prepreči

5. Mediacija in preprečevanje sporov

Vloga odvetnika za dedovanje oziroma dedno pravo ni zgolj v reševanju konfliktov, ampak tudi v njihovem preprečevanju. S pravilnim pravnim svetovanjem in pripravo dokumentacije lahko zmanjša tveganje za nesoglasja med dediči in zagotovi, da postopek dedovanja poteka kar se da gladko. Prav tako lahko aktivno deluje v smeri iskanja mirne rešitve, bodisi z aktivnimi poravnalnimi pogovori ali z vključitvijo v postopek mediacije.

6. Priprava dednih sporazumov oziroma dedni dogovor

Odvetnik za dedovanje pomaga dedičem doseči dedni dogovor oziroma medsebojne sporazume glede delitve zapuščine, kar zmanjša potrebo po sodnih postopkih. Dedni sporazum ali bolj pravilno dedni dogovor je sodna oblika sporazuma, ki ima naravo sodne poravnave.

Zakaj je to pomembno?

Ker sodna poravnava oziroma dedni dogovor predstavlja izvršljiv naslov za vse stranke postopka. Za laike je to lahko minimalna razlika, za nas odvetnike pa zelo velika. Sodna poravnava ali dedni dogovor ima status izvršljive sodne odločbe in vse, kar je tam določeno ali dogovorjeno, se lahko tudi sodno izterja. To pa je eden pomembnejših elementov, ki ločujejo »navadni dogovor«, ki ga sklenejo stranke kot zasebno listino, od dednega dogovora. To so malenkosti, pri katerih odvetnik za dedovanje odigra odločilno vlogo v korist stranke.

7. Pomembnost odvetnika za dedovanje za stranke

Dedovanje je pogosto povezano s čustvenimi izzivi in stresom zaradi izgube ljubljene osebe. Odvetnik za dedovanje ni zgolj pravni strokovnjak, ampak tudi zanesljiv svetovalec, ki vam v teh težkih trenutkih nudi podporo in olajša proces dedovanja.

Naša odvetniška pisarna se ponaša z dolgoletnimi izkušnjami, individualnim pristopom in skrbjo za stranke. Razumemo, kako pomembno je, da se vaše pravice in želje uresničujejo korektno in pravično. Z izbiro naše odvetniške pisarne boste pridobili zaupanja vrednega partnerja, ki vam bo stal ob strani na vsakem koraku.

Če se znajdete v situaciji, ko potrebujete pomoč na področju dedovanja ali zapuščine, se obrnite na strokovnjaka – odvetnika za dedovanje, odvetnika za dedno pravo oziroma odvetnika za zapuščino. Naša odvetniška pisarna je tu, da vam zagotovi mir, pravno varnost in čustveno podporo, ki jo v teh trenutkih verjetno potrebujete.

4. Najpomembnejši nasveti odvetnika za dedovanje oziroma dedno pravo

Postopek dedovanja je za večino ljudi zapleten in čustveno naporen proces, saj se sočasno srečujejo z izgubo ljubljene osebe in žalovanjem ter pravnimi izzivi, ki jih pogosto ne poznajo. Sledi pregled najpomembnejših korakov, ki jih svetuje naš odvetnik za dedovanje oziroma dedno pravo:

1. Kaj storiti, ko vam umre bližnja oseba?
Prvi korak ob smrti bližnje osebe je urejanje osnovnih formalnosti, kot sta obveščanje pristojnih organov in urejanje mrliškega lista. To je tudi trenutek, ko se že lahko obrnete na odvetnika za dedovanje, ki vam bo svetoval, kako postopati. Nasvet odvetnika za dedovanje v tej fazi je ključen za izogibanje napakam in zamudam rokov, ki so lahko esencialnega pomena.

2. Izpolnjevanje smrtovnice in urejanje dokumentov ter pridobitev mrliškega lista
Mrliški list oziroma izpisek iz matičnega registra smrti se lahko dobi elektronsko na naslovu https://e-uprava.gov.si/si/podrocja/vloge/vloga.html?id=7065

Za izpisek iz matičnega registra o smrti lahko zaprosi:
• ožji družinski člani (zakonec ali partner, zunajzakonski partner ali partner iz nesklenjene partnerske zveze, otroci in starši),
• zakoniti dediči prvega in drugega dednega reda, če umrla oseba nima živečih ožjih družinskih članov,
• druga oseba, če izkaže zakoniti interes za uporabo osebnih podatkov in če ožji družinski člani umrlega temu ne nasprotujejo.

Po pridobitvi mrliškega lista je treba izpolniti smrtovnico in pripraviti drugo potrebno dokumentacijo za postopek dedovanja. Smrtovnica je dokument, na podlagi katerega se uvede zapuščinski postopek. Običajno jo izpolni najbližji sorodnik v 30 dneh po vpisu pokojnika v matično knjigo.

V smrtovnico se vpisujejo osebni podatki o zapustniku, času smrti in o dedičih, obsegu zapuščine oziroma kaj vse je imel zapustnik, morebitna oporoka itd.

3. Obisk odvetnika
Z obiskom odvetnika za dedovanje se začne podrobnejši pregled vašega primera. Odvetnik bo analiziral zapuščino, preveril, ali obstaja oporoka, in vam razložil, kako bo potekal postopek dedovanja. Ta korak je izjemno pomemben, saj vam nasvet odvetnika za dedovanje omogoča, da ste pripravljeni na nadaljnje korake.

Kako do odvetnika za dedovanje?
Pokličite in se dogovorite za uvodni pravni posvet v naši pisarni. Strošek uvodnega posveta se običajno več kot 10-krat povrne zaradi uvodnih napak, kako se obnašati in pogajati s sodediči. Nekateri ljudje, pa četudi so to naši lastni bratje in sestre, znajo zelo hitro pozabiti na zapustnika in »boj za zapuščino« se začne, še preden se »telo ohladi«, če se malo kruto izrazimo. Naj bo še tako kruto, je to nemalokrat zelo resnično in takšne so naše izkušnje.

4. Priglasitev pooblastila odvetnika in priprava sodne vloge
Po obisku odvetnika sledi priglasitev njegovega pooblastila pri pristojnem sodišču. Odvetnik za dedovanje pridobi opravilno številko spisa od sodišča, pripravi in vloži sodno vlogo v vašem imenu ter predloži pomembna dokazila, kot so oporoka, dokazila o stroških, seznam zapuščine in drugi dokumenti, ki so bistveni za postopek dedovanja. Prav tako bo odvetnik za dedovanje v vlogi predstavil vsa darila, ki so bila dana za časa življenja, vlaganja v nepremičnine in druge okoliščine, ki so nujne za zapuščinski postopek na sodišču.

5. Povabilo na narok
Po vložitvi vloge sodišče stranki oziroma njenemu odvetniku pošlje povabilo na narok. To vabilo vsebuje datum obravnave, ki je običajno določen mesec do dva vnaprej. Odvetnik za dedovanje vas bo obvestil o nadaljnjih korakih in se skupaj z vami pripravil na ta pomemben del postopka. Povabilo za narok traja različno dolgo, običajno v Sloveniji približno šest mesecev do enega leta po smrti zapustnika, pri čemer v Ljubljani nekoliko dlje, v drugih mestih pa lahko nekoliko manj.

6. Priprava na narok
Pred narokom se odvetnik za dedovanje s stranko sestane, da se podrobno pogovorita o poteku obravnave. Odvetnik stranko pripravi na vprašanja, ki jih lahko zastavi sodišče, in ji svetuje, kako se primerno vesti. Pomembno je, da stranka razume, kaj lahko pričakuje, kar zmanjša stres in negotovost.

Ali gre lahko odvetnik sam na sodišče ali je obvezna prisotnost dediča na sodišču?

Odvetnik stranko pomiri z dejstvom, da lahko samostojno zastopa njen primer, če se stranka odloči, da se naroka ne bo udeležila. Povedano drugače, odvetnik gre lahko tudi sam na sodišče – narok za zapuščinsko obravnavo, brez stranke, ki jo zastopa.

Ali gre stranka lahko sama na zapuščinsko obravnavo?

Obveznega zastopanja odvetnika za dedovanje v zapuščinskih postopkih na sodišču ni, vsekakor pa ljudem svetujemo, da poiščejo pomoč odvetnika:
- če niso najbolj samozavestni ali obstaja možnost, da jih bo sodedič »preglasil, utišal«,
- ko je skrb, da sodedič dobro govorno nastopa in obstaja potencialna možnost manipulacije stranke, sodnika ipd.,
- kadar drugi dediči pridejo na sodišče s svojim odvetnikom – to je ena najbolj pomembnih stvari, da stranka ne pride v podrejen položaj,
- če ne poznajo vsaj osnov dednega prava in kako se zastopati na sodišču,
- če so stari in ne slišijo, ne vidijo ali ne razumejo dobro,
- če niso dogovorjeni s sodediči, kako se bo delila zapuščina,
- kadar je sicer dogovor med dediči, ampak obstaja strah ali nevarnost, da se dogovor ne bo spoštoval,
- kadar ni vnaprej dogovorjeno, kaj se bo dogajalo na sodišču in kako se bo delila dediščina.

Pomembni so torej poznavanje in razumevanje postopka ter dogovor z dediči, sicer tvegate veliko. Četudi greste z določeno mero dvoma, pa si vedno zapomnite, kaj naš odvetnik za dedovanje vedno svetuje našim strankam:

»KADARKOLI MED OBRAVNAVO LAHKO PROSITE ZA PREKINITEV IN NASLEDNJIČ ZARADI PRAVNEGA NEZNANJA PRIDETE S SVOJIM ODVETNIKOM.«

Če si zapomnite samo ta stavek in nič drugega, bo dovolj. Kot rečeno pa v dvomu in v zgornjih primerih raje poiščite strokovnjaka na tem področju, tj. odvetnika za dedovanje oziroma odvetnico, ki bo znala zaščititi vaše pravice.

7. Narok za zapuščinsko obravnavo na sodišču
Ko pride do naroka v zapuščini, odvetnik za dedovanje zastopa vaše interese pred sodiščem. Na obravnavi se določijo dediči, njihove pravice in obveznosti ter razdelitev zapuščine. Prisotnost odvetnika zagotavlja, da so vaše pravice maksimalno zavarovane. Narok na sodišču se običajno opravi zelo hitro, sodišče jih opravi tudi več kot pet dnevno.

Stranke nemalokrat hitijo ven in notri iz sodne dvorane, ne da bi točno vedele, kaj se je zgodilo. Narok za zapuščino pusti določen čustveni vtis, ki ga marsikdo ne zmore dojeti. Zaradi vsega tega ne razume, kaj se je zgodilo in v kaj so na naroku za zapuščino pristali. Ljudje so nemalokrat šokirani in nepripravljeni na narok. To nam pogosto, nemalokrat prepozno, zaupajo na sestankih.

NAROK NA ZAPUŠČINSKIH POSTOPKIH
Ne oklevajte in ne varčujte tam, kjer vam lahko dolgoročno škoduje. Posvetujete se z našim odvetnikom za dedovanje pred zapuščinskim postopkom in se dobro pozanimajte, ali greste lahko na zapuščinski postopek sami ali je bolje poiskati pravno pomoč strokovnjaka, tj. odvetnika ali odvetnice za dedovanje.

8. Poravnavanje s sodediči in DEDNI DOGOVOR nista vedno mogoča

Dedovanje pogosto prinese nesoglasja med dediči. Odvetnik za dedovanje ima ključno vlogo pri mediaciji in doseganju sporazumov, ki preprečijo dolgotrajne sodne spore. Treba pa je vedeti, da ne bi bili niti prvi niti zadnji dediči oziroma sodediči, ki ste se zaradi smrti zapustnika skregali. Smrt bližnje osebe, včasih pa tudi ne tako bližnje osebe, prinese za seboj veliko čustveno praznino in čustveno reagiranje ljudi, za katere mislimo, da jih poznamo. Nemalokrat (in tu govorimo tudi iz lastnih izkušenj) marsikateri dedič ne zmore racionalne presoje ovrednotenja in delitve zapuščine, ker so v velikih čustvenih doživljanjih. Najhuje pa je to, da se tega ne zavedajo in vam bodo govorili, da ste vi tisti, ki ste čustveno vpleteni in nerazumni.

Osebni vpogled, analiza in/ali morda celo kakšna terapevtska ura vam gotovo ne bodo škodovali preveriti lastne objektivnosti. Partner in prijatelji tu ne bodo nujno dobri sogovorniki, saj jih je vaša morebitna čustvena vpletenost potegnila v vašo zgodbo in tudi oni niso objektivni. Potrebujete zunanjega opazovalca, ki vam bo povedal, kaj morate narediti. To je seveda lahko tudi sposoben in izkušen odvetnik za dedovanje z ustreznim znanjem psihologije obnašanja in sposobnostjo izražanja empatije.

Ta analiza vam bo še kako koristila, da se boste lažje pogajali, lažje prepoznali svoje stanje in zlasti stanje drugih dedičev, kar vam lahko pomaga presojati, kako daleč bodo šli s svojimi (lahko zelo napačnimi) predstavami o delitvi zapuščine.

Vedeti morate, da se ljudje navidezno racionalno odzovemo na zelo čustvene zadeve. Sploh moški imajo pri tem velike težave, saj razmišljajo bolj racionalno, čeprav včasih njihove reakcije tega ne kažejo. Zadeva torej zahteva poglobljeno analizo stanja vseh dedičev, kar omogoča presojo nadaljnjih korakov ter t. i. taktike pogajanja in poravnave. In pri tem vam izkušeni odvetnik za dedovanje ali odvetnica v naši pisarni še kako lahko pomaga.

Dedni dogovor ni vedno mogoč. Včasih mora miniti nekaj časa, živcev in denarja, da se določeni dediči »zbudijo« iz svojih čustvenih bolečin, ki jih običajno ne priznajo ali celo zanikajo. Lahko tudi leto ali dve sodnih sporov pripelje do aha momenta, da tega več ne želijo, in nemalokrat je denar tisti, ki jim da vedeti, da je čas za dogovor. Če pride do soglasja, pa se sklene dedni dogovor.


9. Sklenitev dednega dogovora ali sodne poravnave
Če dediči dosežejo soglasje, se lahko sklene dedni dogovor oziroma sodna poravnava. Odvetnik za dedovanje pripravi sam ali v soglasju s sodiščem in nasprotno stranko dedni dogovor, ki je v vašem najboljšem interesu. Kaj je pomembno, da je dedni dogovor takšen, kot mora biti? Zlasti da so zaščitene vaše pravice, kaj dedujete, kako dedujete, kdo plača davke, stroške, takse in dogovor in kako se bo delila zapuščina.

10. Kaj se zgodi, če dednega dogovora ni?
Če dediči ne dosežejo dednega dogovora, sodišče izda sklep o dedovanju na podlagi podatkov iz spisa. To pomeni, da vsak dedič dobi svoj pripadajoči delež zapuščine. V praksi to pogosto povzroča težave, saj je delitev v deležih, zlasti pri nepremičninah, zelo zapletena. Vsak dedič dobi določeno, na primer 1/3 vseh nepremičnin, kar zelo otežuje naknadno uživanje in delitev le-teh. Zato je pomembno, da se poskuša doseči dogovor, saj lahko drugače dediči ostanejo z nerazdeljeno lastnino, kar lahko privede do nadaljnjih zapletov in sporov.

11. Zaključek postopka s sklepom o dedovanju
Po zaključku postopka sodišče izda sklep o dedovanju, ki določa, kako se zapuščina razdeli. Odvetnik za dedovanje vam pomaga razumeti vsebino sklepa in poskrbi, da se sklep izvrši v skladu z njegovimi določili.

12. Pritožba zoper sklep o dedovanju
Če menite, da je sklep nezakonit, imate pravico do pritožbe. Vendar je v praksi v pritožbah težko uspeti, zato je zelo priporočljivo imeti odvetnika za dedovanje oziroma dedno pravo že prej. Če pa ste v postopku že dobili sklep o dedovanju brez odvetnika za dedovanje, vas bo ta seznanil z možnostmi in verjetnostjo uspeha pritožbe ter vam svetoval, ali je smiselno nadaljevati pravni postopek. To bo terjalo določeno študijo primera, listin in pravno mnenje, ki bo podlaga za vašo odločitev.

Sklep
Dedovanje je zapleten postopek, ki zahteva visoko strokovno pravno podporo. Odvetnik za dedovanje ali dedno pravo ni zgolj strokovnjak za pravne zadeve, ampak tudi vaš zaveznik, ki vas vodi skozi čustveno in pravno zahtevne situacije. S pravimi nasveti odvetnika za dedovanje lahko preprečite dolgotrajne sodne postopke, ohranite družinske odnose ter prihranite čas in denar.

Za pravni posvet in strokoven nasvet odvetnika za dedovanje nas pokličite. Naša odvetniška pisarna je tu, da vam pomaga rešiti dednopravne dileme in vas podpira na vsakem koraku dednega postopka.

5. Pomen odvetnika za dedovanje pri urejanju pravnih vprašanj

1. Varovanje pravic in osebnosti stranke
Ena izmed osnovnih vlog odvetnika za dedovanje je varovanje pravic stranke. Odvetnik poskrbi, da so vse pravice stranke v celoti uveljavljene in da je postopek dedovanja zaključen na način, ki je v skladu z interesi stranke. To vključuje zastopanje pred sodiščem, pripravo ustrezne dokumentacije in skrb za pravilno razdelitev zapuščine. Odvetnik za dedovanje skrbi, da ne pride do posegov v osebnost dediča ali sodediča. Nemalo ljudi zna biti arogantnih, žaljivih ali celo agresivnih v teh postopkih in stranka se mora počutiti dobro in zlasti varno, da ne bo napadov na njo oziroma njeno osebnost.

Ljudje z različnimi manipulacijami poskušamo doseči svoj prav, kar v postopkih dedovanja in zapuščin pomeni, da lahko izgubite veliko premoženja, ki vam pripada. In ne bi bili osamljen primer. Zato je tu odvetnik ali odvetnica za dedovanje, ki vam bo na najvišji ravni zavaroval oziroma zavarovala vaše pravice, osebnost in integriteto. Zlasti starejši ljudje (a nikakor samo oni) so nagnjeni k temu, da so lahka tarča svojih sodedičev, pa najsi bodo to njihovi otroci, bratje, sestre ali celo svaki ali tretje osebe, ki pritiskajo na njih, da naj ravnajo, kot bo končno v njihovo škodo.

Zelo veliko primerov zastopanja v zapuščinah in zapuščinskih postopkih ter zapuščinskih obravnavah imamo, ko zastopamo na primer očeta ali mamo oziroma moža ali ženo na nek način nasproti sodediču, ki je sin ali hči. In s tem ni nič narobe. Popolnoma običajno je, da lahko pride do različnih interesov zaradi razlogov, kot so življenje enega dediča z drugim na primer v isti hiši, vlaganja v hišo, skrb za zapustnika, dolgovi in plačilo stroškov zapustnika.

2. Zaupnost in varovanje osebnih podatkov

Odvetnik za dedovanje je zavezan k spoštovanju najvišjih standardov zaupnosti. Informacije, ki jih stranka deli z odvetnikom, so strogo zaupne in so namenjene izključno za reševanje primera. Ta zaupnost omogoča stranki, da se odvetniku odpre in iskreno deli vse pomembne podrobnosti, kar je ključno za uspešno reševanje dednega postopka. Načelo zaupanja veže odvetnika po zakonu, kar ne velja za druge pravnike, ki niso v tem poklicu, zato je zaupanje med stranko in odvetnikom ena najbolj svetih stvari v tem odnosu.

Zaupnost razmerja velja ves čas zastopanja stranke in tudi po tem, ko je pooblastilo prenehalo, odvetnik za dedovanje ali dedno pravo oziroma odvetnica za dedovanje ne sme posredovati ali deliti podatkov, ki jih je dobila iz tega zaupnega razmerja.

3. Zastopanje pravic na sodišču

Pomen odvetnika za dedovanje se še posebej izkaže pri zastopanju stranke na sodišču, o čemer smo že govorili. Preden se začne zapuščinski postopek oziroma zapuščinska obravnava na sodišču, postopek dedovanja pogosto zahteva določeno pravno mnenje, včasih celo študijo in ekspertizo pravne situacije.

To omogoča stranki, da se lahko stranka uspešno sooči z izzivi, kot so vloge in zahtevki drugih dednih upravičencev, interpretacija oporoke, kdo so dediči in način delitev zapuščine. Prav tako je pogosto odločujoče, kaj vse spada v zapuščino, zlasti v primerih, ko je zapustnik s svojim premoženjem razpolagal že za časa smrti in je lahko zapuščina že »navidezno« ali dejansko razdeljena, vse to pa zelo otežuje situacijo.

Nikakor si ne želite priti na zapuščinsko obravnavo nepripravljeni in potem šokirani ugotovite, da ste eden izmed nepripravljenih ali edini nepripravljeni na zapuščinsko obravnavo v konkretnem zapuščinskem postopku.

4. Zaščita pred pritiski drugih dedičev

Dedovanje pogosto prinese nesoglasja med dediči, o čemer smo že pisali. Odvetnik za dedovanje skrbi za to, da drugi dediči ne zlorabljajo svojega položaja in da se spoštujejo pravice vseh vpletenih. S svojim strokovnim znanjem ter mediacijskimi in pogajalskimi sposobnostmi lahko odvetnik ali odvetnica za dedovanje pomaga rešiti spore in doseči dogovor, ki je v korist naše stranke.

5. Priprava in pregled pravne dokumentacije

Odvetnik za dedovanje ima ključno vlogo pri pripravi in pregledu vse pravne dokumentacije, ki je vezana na zapuščino, dediče in zapuščinski postopek.

Pravna strokovnost odvetnika zagotavlja, da je dokumentacija brez napak, kar zmanjša tveganje za zaplete v postopku, ki stranki lahko škodujejo.

Priprava na zapuščino in zapuščinski postopek je ključnega pomena za uspešno izvedbo zapuščinskega postopka na sodišču v vašo korist. Saj poznate tisti pregovor »He who sweats more in training bleeds less in battle.« ― George S. Patton Jr. V prevodu bi to pomenilo, da kdor se bolj poti/trpi na treningu, torej pripravi, manj trpi v bitki/vojni. In nič ne bi moglo bolj poudariti situacije na sodišču v dednih sporih in zlasti na zapuščinski obravnavi.

6. Mediacija in reševanje sporov

Kot je že bilo omenjeno, ima odvetnik za dedovanje pomembno vlogo pri pogajanjih in mediaciji med dediči, ko pride do nesoglasij. S svojo neodvisnostjo in strokovnostjo lahko pomaga razjasniti sporne točke in doseči sporazum, ki je sprejemljiv za stranko, ki jo zastopa, ali celo za vse strani.

7. Strategija in svetovanje o najboljših rešitvah

Odvetnik za dedovanje svetuje stranki glede najboljših pravno strateških rešitev za njen primer. To vključuje oceno tveganj, prednosti in slabosti različnih možnosti ter izbiro strategije, ki bo najboljša za stranko.

8. Realizacija in izvršitev sodnih odločb

Ko sodišče izda sklep o dedovanju, odvetnik za dedovanje pomaga stranki pri realizaciji ali izvršitvi teh odločb. To lahko vključuje prenos lastništva na nepremičninah, delitev premičnega premoženja ali poravnavo dolgov iz zapuščine. Odvetnik poskrbi, da je vse izvedeno v skladu z zakonom in brez nepotrebnih zapletov.

9. Pomoč pri pripravi oporok in dednopravnih pogodb

Odvetnik za dedovanje ima ključno vlogo pri pripravi oporok in dednopravnih pogodb. S svojim strokovnim znanjem poskrbi, da so ti dokumenti pripravljeni ne samo v skladu z zakonodajo in jasno izražajo voljo zapustnika, ampak tudi, da pomagajo stranki pri izbiri in implementaciji želja.

In te želje so mnogokrat izrecne, detajlne in včasih težko izvedljive. Čeprav angažma naše pisarne včasih zahteva več dela in razmisleka, je to v strankino korist in zlasti zadovoljstvo, da dobi res tisto rešitev, ki ji je najbolj pomembna.

10. Interpretacija oporok

Odvetnik za dedno pravo svetuje pri interpretaciji oporok, še posebej, kadar je oporoka nejasna ali protislovna, kot je že bilo omenjeno. Z analizo materialnopravnih predpisov in interpretacijo prave zapustnikove volje, kot je zapisana, odvetnik zagotovi, da se oporoka pravilno interpretira, kar pa je nujno pomembno za stranko, da ve, kaj lahko pričakuje od sodedičev oziroma drugih dedičev in njihovih odvetnikov ter še bolj pomembno od sodišča.

11. Pregled, študija zadev in pravno svetovanje

Odvetnik za dednopravne zadeve svetuje strankam in dela preliminarna in redna pravna mnenja glede na dokumente in informacije, ki jih ima in ki so povezani z dedovanjem. To vključuje pregled pogodb, oporok, sklepov sodišča in drugih dokumentov. S tem odvetnik zagotovi, da so dokumenti pravno ustrezni in da stranka razume njene pravice in posledice.

Sklep

Pomen odvetnika za dedovanje je neprecenljiv pri urejanju pravnih vprašanj, ki se pojavijo v dednem postopku. Njegova vloga ni le v strokovnem pravnem znanju, temveč tudi v zagotavljanju podpore stranki v čustveno zahtevnih trenutkih.

Načelo zaupanja med stranko in odvetnikom je temelj, ki omogoča uspešno sodelovanje in reševanje dednih vprašanj. V naši odvetniški pisarni smo predani varovanju vaših pravic in iskanju najboljših možnih rešitev.

6. Kaj storiti v primeru spora med dediči in kaj, če so ti dediči nujni dediči?

Varovanje pravic nujnih dedičev

Odvetnik za dedovanje ima v povezavi z nujnimi dediči obveznost zaščite njihovih pravic in nujnih deležev. To pa ni vedno preprosto, saj se velikokrat zgodi, da je v zapuščini malo ali nič premoženja, ker je bilo to razdano že za časa življenja zapustnika:

1. Torej, ena možnost je, da v zapuščini ni veliko ali sploh ni premoženja, ki bi bilo omembe vredno.
2. Druga možnost pa je, da je zapustnik z oporoko razpolagal v celoti v korist enega ali več dedičev, pri tem pa prezrl enega ali več drugih dedičev.

Navedeno pomeni, da bo treba najprej ugotoviti, kaj se je zgodilo, da ni zapuščine, in zlasti na kakšen način. Pravna ugotovitev dejanskega stanja in zgodovinski pregled dogodkov bo pokazal, kakšne so možnosti za nujnega dediča ali dedinjo, da dobi svoje pravice vsaj v nujnem deležu. Višina nujnega deleža je različna, od ½ do 1/3 zakonitega dednega deleža, kar pomeni kar velik hendikep za nujnega dediča ali nujno dedinjo.

Še večji šok je, če nujni dedič ne dobi nič oziroma mu ta nujni delež niti ni bil priznan. V tem primeru mora najprej zahtevati nujni delež in potem začeti pripravo, kako priti do tega deleža, kar zahteva čas, stres in denar. In tu se pokaže vloga odvetnika za dedovanje, ki je specializiran v teh zadevah, da stranki pomaga najti pot do svojega nujnega deleža. Več o nujnih dedičih in nujnih deležih si lahko preberete na www https://www.op-petek.si/civilno-pravo/kako-uveljaviti-nujni-delez-vodnik-skozi-postopek-in-pravne-korake/

V delu sporov med nujnimi dediči, zakonitimi dediči in/ali oporočnimi dediči pa je pomembno, da so pravice nujnih dedičev že vnaprej zaščitene, saj so ti v bistveno slabšem izhodiščnem položaju kot drugi. Tudi sicer kot nujni dediči dobijo že po naravi stvari – skladno z zakonskimi določbami manj premoženja od preostalih dedičev, kar seveda ni nujno pravično, je pa skladno z zakonodajo, če so upoštevani vsi materialno pravni normativi.

Dolgotrajni dedni spori in njihova rešitev

Splošno znano je, da so dedni spori lahko zelo dolgotrajni. Poznamo primere, sicer redke, ko reševanja sporov traja 30 let. Kot rečeno gre za redke primere, kar ni redko, pa je to, da če spor nastane, so običajno spori daljši od rednih sporov. Gotovo se pogovarjamo o letih, pa najsi bo to 3‒10 let, če ne pride vmes do sodne poravnave, dednega dogovora ali druge sporazumne rešitve.

Zakaj dedni spori in zapuščinski postopek v sporih traja tako dolgo?

Glavni razlog je, ker gre najmanj za dva, če ne več postopkov znotraj zapuščinskega postopka. Uvodni in glavni postopek je zapuščinski postopek in z njo povezana zapuščinska obravnava. Na zapuščinski obravnavi se nato ugotovi, da so sporna naslednja dejstva, ki jih določa 210. člen Zakona o dedovanju:

1. dejstva, od katerih je odvisna pravica do dediščine, zlasti veljavnost ali vsebina oporoke ali razmerje med dedičem in zapustnikom, ki je podlaga za dedovanje, po zakonu;

2. dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahteve preživelega zakonca in zapustnikovih potomcev, ki so živeli z zapustnikom v istem gospodinjstvu, da se jim iz zapuščine izločijo gospodinjski predmeti, ki so namenjeni za zadovoljitev vsakdanjih potreb;

3. dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež;

4. dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost razdedinjenja nujnih dedičev ali utemeljenost razlogov za nevrednost;

5. dejstva o tem, ali se je nekdo odpovedal dediščini.

POMEMBNO – NUJNO PREBERITE

Če so sporna zgornja dejstva v zapuščini ali zapuščinskem postopku, bo sodišče prekinilo zapuščinski postopek in eno stranko napotilo na pravdo. Napotitev na pravdo pomeni samo eno – novo obliko postopka, kar torej pomeni, da bosta dva sodna postopka, ki se bosta vodila v eni zapuščini, en glaven postopek in en pod njim, na primer glede obsega zapuščine, tj. kaj vse spada v zapuščino. Če bi se še ugotovilo, da je oporoka, ki jo nekdo prereka, bi se lahko sprožila še tretji in četrti postopek, in to je tisto, kar potem dela spore v letih.

Ko so vsi ti postopki na pravdi končani, se gre nazaj na glavni zapuščinski postopek pred zapuščinskim sodiščem, kjer se zadeva nadaljuje, in če je vse po sreči, konča. To pa so razlogi za tako dolge postopke, ker vsak od teh vmesnih postopkov lahko traja nekaj let, vrstijo se pritožbe do višjega ali vrhovnega sodišča, vse to pa podaljšuje postopek v letih.

PRIMER IZ PRAKSE

Zapustnik napiše oporoko in vse zapusti svoji partnerki. Zakoniti dediči najprej izpodbijajo oporoko v pravdnem postopku, kamor jih napoti sodišče. V drugi fazi izpodbijajo njuno zunajzakonsko skupnost, ker je ne priznajo, in gredo v nov postopek in kočno uveljavljajo še, da je hiša, ki jo je kupila oporočna dedinja na svoje ime, del skupnega premoženja in del dediščine. Tako imamo 3 dodatne pravdne postopke poleg rednega zapuščinskega postopka, ki se je v konkretnem primeru reševal več kot 15 let. Kot rečeno gre za veliko izjemo, ampak spori v dednih zadevah in zapuščinah zahtevajo svoj čas in denar.

Dolgotrajni spori med dediči lahko povzročijo škodo pri družinskih odnosih in finančno izgubo. Odvetnik za dedno pravo si prizadeva za hitro in učinkovito rešitev sporov, če je mogoče, še preden pride do sodnih postopkov. Njegova naloga je, da strankam pomaga doseči najboljši mogoč izid ob minimalnem konfliktu.

Sklep

Naša odvetniška pisarna vam je vedno na voljo, da vam pomaga v čustveno in pravno zahtevnih trenutkih. Z izkušnjami in strokovnostjo bomo poskrbeli, da bo vaša situacija rešena najbolj učinkovito. Zaradi enega klica in obiska naše pisarne lahko dolgoročno zelo veliko privarčujete.

POMNITE:
b>Zapuščine niso tek na kratke proge, ampak zahtevajo preudarnost, premislek in veliko modrosti.

7. Dolgovi zapustnika in pomoč našega odvetnika oziroma odvetnice

Ob smrti zapustnika dediči ne podedujejo samo njegovega premoženja, ampak tudi njegove dolgove. Torej tako aktivo kot pasivo premoženja. Dedovanje dolgov je pogosto vir negotovosti in skrbi za dediče, zato je ključno, da so dobro obveščeni o svojih pravicah in dolžnostih, kot so dolgovi, volila ipd. Odvetnik za dedno pravo ima ključno vlogo pri reševanju teh vprašanj, saj je treba narediti celosten pregled aktive in pasive zapustnikovega premoženja in presoditi, kaj se stranki najbolj splača.

V primeru večjih dolgov se vedno postavlja vprašanje, ali je sprejem dediščine sploh smiseln. Zgodi se namreč lahko (kar ni redko), da dobite zapuščino, na primer nepremičnine, vrednostne papirje, zraven pa tudi dolgove. Res je, da dedič odgovarja do višine podedovanega premoženja, kar pa lahko pomeni več težav kot ne. Lahko se namreč zgodi, da boste imeli veliko dela z unovčevanjem premoženja zapustnika (delitev nepremičnin, plačilo dolgov, davkov, unovčevanje delnic), na koncu pa vam bo ostalo malo ali pa boste na pozitivni nuli. In temu se želimo izogniti, zato je preliminarna študija v primeru dolga skoraj nujno zlo.

1. Kaj spada v dolgove zapustnika?

Dolgovi zapustnika zajemajo vse njegove neporavnane finančne obveznosti, kot so:
• posojila (bančna, osebna posojila ali druge zadolžitve),
• neplačani računi ali storitve,
• davčni dolgovi,
• obveznosti iz pogodb, ki jih je zapustnik sklenil pred smrtjo,
• morebitne odškodnine ali terjatve, ki so že zapadle,
• preživnine in preživninske obveznosti oziroma terjatve,
• dolgovi zaradi skrbi za zapustnika,
• vlaganje v nepremičnino zapustnika,
• druge terjatve dedičev ali 3. oseb, ki imajo lahko pravno podlago ali tudi ne.

ALI JE ODGOVORNOST ZA ZAPUSTNIKOVE DOLGOVE OMEJENA?

Kot je bilo že omenjeno, je pomembno razumeti, da dediči za dolgove zapustnika odgovarjajo le do višine podedovanega premoženja. To pomeni, da dediči ne morejo izgubiti več, kot prejmejo v zapuščini. V teoriji to seveda drži, v praksi pa lahko pride tudi do negativnega končnega izkupička, če se določeni stroški ne bi priznali kot del dolgov zapustnika, na primer stroški z unovčevanjem premoženja zapustnika.

2. Možnost odpovedi dediščine

Če so dolgovi zapustnika previsoki in presegajo vrednost njegovega premoženja, imajo dediči pravico, da se dediščini odpovedo. Odpoved dediščini mora biti izrecna in jasno izražena.

Odpoved dediščini je lahko ustna na zapuščinski obravnavi ali pisna in dana že pred zapuščinskim narokom (poslana po pošti). Izjave ni treba overoviti.

ZELO POMEMBNO
Izjava o sprejemu ali nesprejemu dediščine je nepreklicna in se pozneje ne more spremeniti. To je izredno pomembno, da dediči vedo, da je treba poznati situacijo z dolgovi že pred narokom oziroma preden so dali izjavo.

NEVARNOST PRI IZJAVI
Največja nevarnost pri sprejemu ali nesprejemu dediščine je, da lahko dedič ne ve, ali in kakšni so dolgovi. Veliko je primerov, ko dediči nimajo dobrih odnosov z zapustnikom in nimajo informacij o dolgovih, dediščini, darilih in podobno. Tako lahko napačna izjava, dana v zapuščinskem postopku, postane velika težava.

Kako se temu izogniti?
V tovrstnih primerih je zelo priporočeno dobiti pravnega strokovnjaka, ki je vešč dednega prava in vam bo pomagal. V konkretnem primeru je to odvetnik za dedovanje s poznavanjem dednega prava in zapuščinskih postopkov. Varčevati pri tovrstnih zadevah je lahko napaka, ki vas pozneje lahko stane veliko več, zato ne oklevajte s tem.

Kaj če na zapuščinski narok ne pridem oziroma ne dam izjave?
Če na zapuščinski narok ne pridete in tudi prej ne podate izjave o sprejemu dediščine, se avtomatično šteje, da dediščino sprejemate, zato pasivnost v zapuščinskih postopkih zares ni dobra, še huje, lahko zelo škodi.

3. Kako odvetnik za dedno pravo pomaga pri zapuščinah, ki so povezane z dolgovi?

Odvetnik za dedno pravo ima ključno vlogo pri reševanju vprašanj, povezanih z dolgovi zapustnika. Njegove naloge v takšnih primerih vključujejo:
• Pregled situacije: Odvetnik prouči vse vidike zapuščine, vključno z aktivo (vrednostjo premoženja) in pasivo (vrednostjo dolgov). S tem pridobi celovito sliko o finančnem stanju zapuščine.
• Ocena aktive in pasive dediščine: Odvetnik oceni, ali je vrednost premoženja dovolj velika, da pokrije zapustnikove dolgove. Na podlagi tega lahko stranki svetuje, ali naj dediščino sprejme ali se ji odpove.
• Priprava pravnih dokumentov: Če se stranka odloči za odpoved dediščini, odvetnik pripravi vse potrebne dokumente in jih predloži sodišču.
• Zastopanje dediča: odvetnik za dedno pravo zastopa dediča izven in v sodnih postopkih v skladu s pooblastilom in skrbi za zaščito dedičevih interesov.
• Svetovanje: Odvetnik pomaga stranki razumeti pravne posledice odločitve o sprejetju ali odpovedi dediščini in zagotovi, da stranka sprejme odločitev, ki je zanjo najboljša. Ne nujno idealna, kot bi si stranka želela, gotovo pa najboljša od možnih rešitev. Včasih je pač ena navidezno slabša rešitev mnogo boljša od drugih rešitev ali možnosti, ki so lahko tudi katastrofalne.

Sklep
Zapustnikovi dolgovi so pomemben del dednega postopka, ki lahko močno vpliva na dediče. Prav zaradi kompleksnosti teh vprašanj je ključno, da dediči poiščejo pomoč odvetnika za dedno pravo. Odvetnik za dedno pravo pregleda situacijo, oceni aktivo in pasivo zapuščine ter svetuje stranki, kaj je zanjo najboljša rešitev.


Naša odvetniška pisarna je tu, da vam nudi strokovno podporo in zagotovi, da bo vaš dedni postopek potekal brez zapletov. Odvetnica Mojca Novak se pretežno ukvarja ravno s tovrstnimi dednimi zadevami, zato predlagamo uvodni pravni posvet, ki vam bo dal uvodna, a morda ključna vprašanja pri vaši zadevi.

Ne pozabite, da je vsaka zadeva individualna in drugačna in tudi če bi si vsi želeli in bi bilo lažje, da so si primeri bolj podobni, je običajna praksa ravno nasprotna. Vsak primer je unikum zase, kažejo izkušnje.

8. Naloge in vloga odvetnika za dedovanje pri urejanju dednih sporov

ZAKAJ JE POMEMBNO SODELOVATI Z ODVETNIKOM ZA DEDOVANJE?

Odvetnik za dedovanje ima poglobljeno znanje o zakonodaji in postopkih, ki urejajo dedne postopke dednega prava. Poleg tega omogoča stranki, da se osredotoči na svoje osebne zadeve, medtem ko odvetnik poskrbi za pravne vidike postopka. V naši pisarni pogosto rečemo, da naj se stranka, ko nam enkrat preda zadevo, poskuša čim bolj distancirati od svojega težavnega primera in nam zaupati, da bomo mi ravnali v njeno korist.

Predstavljajte si situacijo, podobno kot pri zdravniku ali kirurgu. Čaka vas težka, zahtevna operacija ali tudi če gre za rutinsko operacijo, vsekakor boste želeli najboljšega kirurga, ki je tako operacijo že večkrat opravil. Ne želite nekoga, ki to opravlja drugič ali tretjič, še manj pa nekoga, ki tega nikoli ni opravil. Enako je z odvetnikom za dedovanje, ki je specializiran za to področje dela. Dovolite nam, da opravimo svoje delo in vas razbremenimo skrbi, ki v teh postopkih ni malenkostna.

Zaradi svoje vloge odvetnik za zastopanje na področju dednega prava:
• razbremeni stranko pravnih obveznosti in skrbi,
• pojasni kompleksna pravna vprašanja,
• poskrbi, da je postopek izveden hitro in učinkovito,
• ponuja strokovno podporo v čustveno zahtevnih trenutkih.

Vloga odvetnika za dedovanje

Dedni spor, ko zapustnik ni napisal oporoke
Ko zapustnik umre, ne da bi napisal oporoko, se dediščina deli po t. i. zakonitem dedovanju, kar zahteva večjo vpletenost zaradi načina delitve dediščine. Dedni red določa, kdo so zakoniti dediči in kakšni deleži pripadajo posameznim osebam, vendar lahko nastanejo nesoglasja zaradi načina delitve posameznih zapustnikovih predmetov oziroma premoženja. Poudariti je treba, da kadar je uvedeno zakonito dedovanje, tj. da ni oporoke, vsak dedič deduje pripadajoči del vsega zapustnikovega premoženja oziroma stvari.

PRIMER:
Če je imel zapustnik 3 dediče (ženo in dva otroka), bo vsak dobil 1/3 zapustnikovega premoženja, tj. vsake nepremičnine, predmeta, denarja ipd. Če bo imel zapustnik 3 nepremičnine, avtomobil, čoln, vrednostne papirje, bo v tem primeru vsak dedič dobil 1/3 teh posameznih stvari, kar seveda pomeni veliko težav pri delitvi.

Naloga odvetnika ali odvetnice za dedovanje bo, da se to ne zgodi in da se raje sklene dedni dogovor ter delitev opravi že na zapuščinskem naroku, ne pa v ločenem (novem) postopku za razdelitev dediščine. Tega si res nihče ne želi. Zato je ključna vloga odvetnika, ki bo to ustrezno rešil.

Dedni spor zaradi oporoke
Ko zapustnik napiše oporoko, naj bi ta jasno izražala njegovo voljo glede delitve premoženja. Kljub temu se pogosto zgodi, da nastane dedni spor zaradi:
• dvoma o veljavnosti oporoke,
• nejasno napisanih določil,
• oškodovanja nujnih dednih upravičencev,
• se ne da točno razložiti prave zapustnikove volje.

V takšnih primerih odvetnik za dedovanje:
• prouči oporoko in ugotovi, ali je veljavna,
• svetuje stranki glede njenih pravnih možnosti,
• zastopa stranko v sodnih ali zunajsodnih sporih, povezanih z veljavnostjo ali interpretacijo oporoke.

POMNITE:
Vloga odvetnika ali odvetnice za dedno pravo je zelo pomembna ves čas zapuščinskega postopka, zlasti pred zapuščinsko obravnavo in na njej. Ne zanemarite tega dejstva in se ne zastopajte sami, če res ni kristalno jasno in brez vsakega dvoma, da ste z dediči 100 % dogovorjeni in da ste prepričani, da boste dobili del premoženja, ki vam pripada.


KAJ ISKATI PRI IZBIRI ODVETNIKA ZA DEDOVANJE?


Veliko ljudi pozna osnovne principe dednega prava tako pravnikov kot nepravnikov. Gre namreč za temo, ki praktično vsakega posameznika doleti vsaj enkrat, če ne večkrat v življenju. Samo poznavanje ali površno poznavanje dednega prava pa je tako osnovno in napačno kot ljudje, ki svojim zdravnikom zagotavljajo, da poznajo diagnozo, saj so jo »pogooglali«. Da ne bo pomote, vsekakor je prav, da se ljudje izobražujemo tudi sami, zlasti, da vemo, kaj želimo o posamezni temi. A poglobljeno znanje, študije in izkušnje so tiste, ki ločijo amaterske pravnike, če jim lahko tako rečemo, od tistih, ki živimo in se ukvarjamo s tem področjem vsak dan. Razlika je seveda očitna vsakemu prima facie (na prvi pogled).

Zato bi vsakemu, ki išče pravno pomoč pri dedovanju, svetovali, da se dobro pozanima, kdo je oseba, ki ga bo zastopala v tako pomembni temi. Spodaj je nekaj napotkov, kako si izbrati odvetnika za dedovanje in dedno pravo.

1. Izkušnje in strokovnost
Pri izbiri odvetnika za dedovanje je pomembno preveriti njegove izkušnje na področju dednega prava, dedovanja, zapuščinskih postopkov, oporok itd. Odvetnik, ki se redno ukvarja z dedovanjem, bo imel poglobljeno znanje o zakonodaji, sodnih postopkih in možnih rešitvah za reševanje dednih sporov.

2. Osebni pristop
Dober odvetnik za dedovanje razume, da je dedovanje pogosto čustveno obremenjujoče za stranke. Pomembno je, da izberete odvetnika, ki se bo posvetil vašim vprašanjem, prisluhnil vašim skrbem in ponudil osebno prilagojene pravne nasvete.

Pri dednem pravu se zahteva tudi določena stopnja čustvene inteligence, za katero bi bilo priporočljivo, da jo odvetnik ima. Tudi osebna – energijska ali drugačna tovrstna povezanost med stranko in odvetnikom ali odvetnico je ključnega pomena. Zato iščite ljudi, ki so vam podobni in vas razumejo v vaših vrednotah in nazorih.

3. Uvodni posvet ali drugo mnenje – zelo pomembno
Nedvoumno je smiselno preveriti odvetnika ali odvetnico za dedovanje na uvodnem posvetu. Čeprav se vam lahko zdi strošek nepotreben, vam bo dal odvetnik pri uvodnem nasvetu že veliko osnovnih informacij glede vašega postopka, poleg tega pa boste s tem spoznali z osebo, ki vas bo zastopala, če se boste tako odločili. Če »energije« med vama ne bo, je še vedno mogoče iti po drugo mnenje ali presojo, če se s kom drugim bolje ujamete. Velikokrat v praksi opažamo, da to niti ni potrebno, občasno pa sami predlagamo strankam, da obiščejo še koga, zlasti, če so v dvomih. Nemalokrat pridejo k nam tudi stranke po drugo mnenje ali preveritev osebnega dvoma, ki so ga dobili pri drugi osebi ali strokovnjaku.

NASVET ODVETNIKA OZIROMA ODVETNICE
Ne varčujte pri stvareh, kot so uvodni pravni posveti, ker je to najbolj napačna predpostavka. To je tako, kot če bi rekli, da ne greste k zdravniku, ker vam bo dal diagnozo, ki je ne želite slišati, ali ker menite, da veste bolje. Če se motite in nasveta res ne potrebujete ali že vse veste (kar je po naših izkušnjah skoraj nikoli) boste še toliko bolj zadovoljni, da ste plačali samo uvodni nasvet in ne celega postopka.

Dejstvo je, da določeni postopki in situacije ne zahtevajo nujno pomoči odvetnika ali odvetnice za dedovanje in tudi to vam bomo z veseljem predstavili, vi pa se potem odločite, kako naprej. Pri tem pa lahko ogromno privarčujete. Zato naj začetna investicija ne bo razlog za varčevanje, ki ga boste še kako izkoristili v nadaljevanju vašega zapuščinskega postopka.

4. Kako se pripraviti na sestanek z našim odvetnikom za dedno pravo?
Ko se dogovarjate za sestanek z odvetnikom ali odvetnico za dedno pravo, je pomembno, da se nanj ustrezno pripravite. S tem bo vaš odvetnik/odvetnica za dedovanje lahko hitro ocenila situacijo in vam podala ustrezne pravne nasvete. Tukaj je nekaj korakov, ki jih lahko naredite pred sestankom:
• Zberite vso relevantno dokumentacijo: Prinesite oporoko (če obstaja), dokumente o zapuščini, bančno dokumentacijo, pogodbe in morebitna druga dokazila o premoženju in dolgovih zapustnika.
• Pripravite seznam vprašanj: Razmislite, katera vprašanja imate glede postopka dedovanja, dednih pravic ali morebitnih sporov z drugimi dediči.
• Označite ključne informacije: Zabeležite si pomembne datume, kot so datum smrti zapustnika, darila, ki jih je zapustnik daroval za časa življenja, pogodbe, ki so bile sklenjene za časa življenja, oporoka ali oporoke, če jih je bilo več. Pravzaprav vse, kar se vam zdi pomembno.

Odvetnik za dedovanje vam bo na sestanku lahko podal jasne informacije o vaših pravicah in obveznostih ter predlagal najboljše pravne korake za rešitev vašega primera.

5. Zakaj izbrati strokovnjaka za dedno pravo?
Izbira odvetnika za dedovanje je ključna, saj boste s tem zagotovili, da je vaš primer v pravnih rokah. Strokovnjak za dedno pravo vam bo pomagal rešiti zapletene pravne situacije, vključno z:
• razdelitvijo premoženja v skladu z zakonodajo ali oporoko,
• reševanjem dednih sporov med dediči,
• svetovanjem o vaših pravicah in obveznostih,
• zastopanjem na zapuščinskih obravnavah,
• pomočjo pri pripravi pravnih dokumentov.

SKLEP
Pri izbiri odvetnika za dedovanje je pomembno, da se osredotočite na strokovnost, izkušnje in osebni pristop. Odvetnik za dedovanje ne varuje le vaših pravic, temveč vam tudi pomaga razumeti zapletenost dednih postopkov in najti najboljšo možnost za rešitev vaše situacije. Na sestanku z odvetnikom ali odvetnico za dedno pravo se boste lahko pogovorili o vseh vidikih dedovanja in dobili strokovno podporo, ki jo potrebujete.

9. Odvetnik za dedno pravo – pogosta vprašanja in odgovori

1. Kaj »počne« odvetnik za dedovanje?
Odvetnik za dedovanje svetuje strankam glede pravnih vidikov dedovanja, pripravlja potrebne dokumente, zastopa dediče na zapuščinskih obravnavah in pomaga reševati dedne spore. Njegova naloga je zagotoviti, da je postopek izveden zakonito in v korist njegove/njene stranke.

2. Kdaj naj najamem odvetnika za dedno pravo?
Odvetnika za dedno pravo je priporočljivo najeti takoj, ko se pojavijo pravna vprašanja ali spori, povezani z dedovanjem. Običajno je priporočljivo imeti uvodni posvet pri odvetniku, ko so se uvodne stvari z žalovanjem zaključile, da je oseba – stranka zmožna racionalnega komuniciranja, razumevanja informacij, ki jih bo dobila od odvetnika za zapuščinske zadeve.

3. Kako izbrati pravega odvetnika za dedno pravo?
Kot je že bilo napisano, bodite pri izbiri odvetnika za dedno pravo pozorni na njegove izkušnje in osebni pristop. Pomembno je, da odvetnik razume vaše potrebe in ima poglobljeno znanje o dednem pravu.

4. Kakšni so običajni stroški – cenik odvetnika za dedovanje?
Storitve se obračunavajo po odvetniški tarifi, pri čemer se obračunavajo posamezna opravila, kot so sestanki, vloge, dopisi, klici, pogovori prek e-pošte, zastopanje na sodišču ipd. Cena je odvisna od vrednosti zapuščine, vse to vam bo odvetnik ali odvetnica pojasnila na uvodnem sestanku, predvsem je dobro, da imate predstavo o tem, kakšni stroški v teh primerih nastajajo in kaj pričakovati.

5. Katere dokumente naj pripravim za srečanje z odvetnikom za dedno pravo?
Pripravite vse pomembne dokumente, kot so oporoka, izpiski iz zemljiške knjige, dokazila o premoženju, bančni dokumenti in morebitne pogodbe. Več dokumentov, kot prinesete, lažje bo odvetnik za dedno pravo ocenil vaš primer. Odvetnica ali odvetnik bo preveril in izbral, kar bo potreboval, tako da prinesite raje več kot manj.

6. Kako poteka postopek dedovanja z našim odvetnikom za dedno pravo?
Postopek se začne z analizo situacije na uvodnem sestanku, oceno aktive in pasive zapuščine ter pripravo strategije. Odvetnik za dedno pravo nato vodi postopek, pripravlja dokumente, zastopa stranko na zapuščinski obravnavi in pomaga reševati morebitne spore.

7. Kako odvetnik za dedovanje rešuje spore med dediči?
Odvetnik za dedovanje deluje kot pogajalec, občasno kot mediator in pomaga dedičem doseči sporazum. Če mediacija ali dogovor ni mogoč, zastopa interese svoje stranke na sodišču ter zagotovi, da je postopek izveden zakonito in v korist stranke.

8. Kako dolgo traja postopek dedovanja?
Trajanje postopka dedovanja je odvisno od kompleksnosti primera. V preprostih primerih lahko traja nekaj mesecev, medtem ko zapleteni spori lahko trajajo več let.

9. Kaj se zgodi, če ni oporoke?
Če ni oporoke, se dediščina deli v skladu z zakonodajo. Odvetnik za dedovanje pomaga dedičem razumeti dedni red, njihove pravice in obveznosti ter zagotovi, da je delitev premoženja izvedena po zakonitem dedovanju.

10. Ali je odvetnik za dedovanje potreben v vsakem primeru dedovanja?
Ni nujno, vendar je odvetnik za dedno pravo zelo priporočljiv, kadar gre za zapleteno zapuščino, spore med dediči ali če zapustnik ni zapustil zelo jasne oporoke. Prav tako bo odvetnik zaželen, kadar so dolgovi zapustnika, ko so v oporoki določene naklonitve, na primer volila, ko bo več dedičev, ki si niso popolnoma enotni, ko obstaja nevarnost iger posameznih dedičev »pod mizo« ali druge nepričakovane situacije, ki jih stranka pričakuje ali se boji, da bi do njih prišlo.

Dodaten razlog za najem odvetnika je, ko se bo oseba počutila podrejeno v odnosu do drugih dedičev ali obstaja možnost njene manipulacije ali če drug dedič nastopa z odvetnikom. To so razlogi, ki nedvomno govorijo o tem, da je smiselna pomoč strokovnjaka odvetnika ali odvetnice za dedovanje.


11. Kaj lahko naredim za časa življenja, da preprečim spore med dediči?

V teh primerih strankam vedno svetujemo, naj napravijo oporoko. Oporoka je najcenejša in najhitrejša možnost, ki lahko prepreči velike spore med dediči. Poudariti je treba, da investicija v oporoko lahko čez 10 ali več let, lahko pa seveda tudi manj, prepreči spore o dediščini, in je lahko vredna tudi 100-krat ali 1000-krat več kot začetna investicija. Če bi rekli, da bi bil vložek v urejanje zadev dednega prava 1000 ali 2000 EUR v premoženju, ki je vredno milijon ali dva milijona EUR, je taka investicija ne samo smiselna, ampak po našem mnenju celo nujna. V nadaljevanju je seveda možno sklepati tudi druge oblike pogodb, ki vplivajo na zapuščino. Na primer pogodba o dosmrtnem preživljanju, pogodba o preužitku ali izročilna pogodba. Vse te pogodbe zelo dobro rešujejo vprašanja dediščin in preprečujejo dolgotrajne, psihično zelo naporne in zelo drage spore v prihodnosti. Tovrstni spori lahko trajajo tudi 10 let in več.


12. Starejši ljudje se velikokrat ne upajo prepustiti svojega premoženja (nepremičnin ali česa drugega) svojim dedičem, saj se bojijo, da na stara leta ne bi ostali brez vsega. Tudi sklepanje različnih pogodb kot pogodba o dosmrtnem preživljanju, pogodba o preužitku in izročilna pogodba je lahko problem, ker jih ne poznajo. Kako ravnati v takih primerih in ali so te pogodbe varne?

Starejši pogosto sprašujejo ali dvomijo, da so na podlagi takšnih pogodb kot zapustniki zavarovani pred lastnimi dediči. Vprašanja, ki jih imajo, so, ali taka pogodba jasno zavezuje, da morajo dediči zanje poskrbeti (na primer plačevati dom in podobno) in ali so na drugi strani dediči zavarovani pred na primer izplačilom nujnega deleža.

Strah, ki se pogosto pojavlja pri posameznih ljudeh, je še kako resničen. Nekateri ljudje dejansko ne želijo prepuščati premoženja svojim potomcem v času svojega življenja, kar je treba spoštovati. Pravno gledano ni nobene potrebe, da se vse premoženje zapustnika prepiše na njegove potomce že za časa njegovega življenja. S tem v zvezi je veliko možnosti pravnih inštitutov, na primer pogodba o dosmrtnem preživljanju, ki daje varnost zapustniku oziroma pogodbeni stranki, ki naj bi se jo preživljalo. Pogodba določa, da se premoženje prepiše na dediče oziroma osebe, ki so po pogodbi zavezane skrbeti za zapustnika, šele po smrti zapustnika. Prav tako se v naši praksi nemalokrat zgodi, da tem starejšim osebam predstavimo situacijo, ki omogoča, da se jih zaščiti, tudi če se premoženje deli že za časa njihovega življenja. Tako se vedno in praktično brez izjeme, kadarkoli se premoženje neposredno prepisuje na določene osebe, ko je posamezni zapustnik še živ, dogovorimo bodisi o dosmrtni služnosti stanovanja bodisi o užitku ali pa na drug način zavarujemo zapustnika, da po neki sili razmer ali okoliščin ne bi izgubil svojega premoženja. Zapustniki so v tovrstnih pogodbah zavarovani. Pravno gledano pogodba jasno zavezuje, da morajo zavezanci zanje poskrbeti, vendar v praksi vseeno občasno nastanejo težave, saj se nikogar ne more prisiliti v to, da nekoga pelje k zdravniku ali da skrbi za njega na način, kot si je zapustnik zamislil. Vedeti moramo, da gre za osebne odnose med običajno družinskimi člani, ki imajo svojo zgodovino in do nekih konfliktov vedno prihaja. Včasih pride tudi do situacij, ko želi posamezni zapustnik ali upravičenec do preživljanja prekiniti tako pogodbo, vendar so ti primeri, da bi prišlo do izpodbijanja, zelo redki. Kar se tiče tovrstnih pogodb, kot je pogodba o dosmrtnem preživljanju ali pogodba o preužitku, je v tem primeru to premoženje izločeno iz premoženja zapustnika in se to premoženje ne deduje. Posledično ne pride do izplačila ali priznanja nujnega deleža v tem delu premoženja, saj to premoženje ni del zapuščine. V zapuščino lahko spada drugo premoženje, ki pa ni predmet tovrstnih pogodb. Povedano drugače, vse premoženje, ki je zavedeno s tako pogodbo, ne gre v zapuščino zapustnika in posledično ne more biti predmet priznanja ali uveljavljanja nujnega deleža.

Povzetek pomembnih dejstev:

• zakon o dedovanju loči oporočno in zakonito dedovanje,

• nujni dediči so tisti, ki so upravičeni do dedovanja tudi, če so bili z oporoko spregledani (načeloma so to zakonec zapustnika, otroci zapustnika in starši zapustnika, ostali izjemoma),

• nujni delež pri dedovanju predstavlja polovico deleža, kot bi ga posamezni dedič dobil, če bi zakonito dedoval,

• dolgovi zapustnika sodijo v zapuščino kot pasiva zapuščine, pri čemer dedič jamči za zapustnikove dolgove do višine podedovanega premoženja,

• dediči se dediščini lahko odpovedo, ampak zgolj v celoti.

Priprava na zapuščinsko obravnavo je esencialnega pomena

Zakaj?

Spodaj v videu si poglejte zakaj. Prav tako boste dobili veliko informacij kaj je pomembno, ko se odpravljate na zapuščinsko obravnavo. Naj vam zaupamo prvo značilnost, ki je vse prej kot prijetna. Povprečna zapuščinska obravnava traja le nekaj minut. Običajno ljudje sploh ne dojamejo kaj se je zgodilo "tako na hitro."


Poglej brezplačni video

10. Zanimivosti in primeri

1. Ali potrebujem odvetnika pri zastopanju na sodišču pri dedovanju?

   S tem vprašanjem se je ukvarjala naša stranka in mi z njo. Povedala je namreč, da bosta dediča brat in ona ter da se ne želi »kregati« in zaostrovati z odvetnikom, če ni treba. Stranka se je oglasila k nam na posvet (pred tem smo zadevo pregledali in naštudirali glede na dokumentacijo) in na posvetu smo se odločili za »strategijo« njenega (samostojnega) nastopa na obravnavi. V bistvu je stranka po našem nasvetu zadevo sama izpeljala na sodišču in uspela z vsem, kar je želela, brat pa je kasneje ugotovil, da mu zadeva ni všeč in se je na sklep o dedovanju pritožil. V pritožbenem postopku pa smo se vključili tudi mi in brat ni uspel s pritožbo. Tako smo relativno zapleteno situacijo rešili na precej eleganten način, in to »taktiko« včasih uporabljamo.

2. Oporoka, zakonito dedovanje in poravnavanje v zapuščini

   Enega od zanimivih primerov, ki je bil rešen s pomočjo mediacije in poravnave, smo imeli, ko sta v dediščini dedovala pokojnikova hči in njen nečak (vnuk zapustnika). Oče slednjega je namreč že umrl in je vnuk zapustnika dedoval na podlagi očetove dedne pravice ter oporoke. Bile so namreč napisane celo tri oporoke, ki se med seboj niso izključevale, saj so določale različne premične stvari in nepremičnine iz zapuščine. Kljub vsemu pa je bilo še določeno premoženje zapustnika, ki ni bilo v oporokah. Premoženja je bilo kar precej in na koncu smo morali upoštevati vse tri oporoke ter zakonito dedovanje. Pogajanja z nasprotno odvetnico so bila dolga in naporna, uporabili smo vse znanje, izkušnje, teorijo in sodno prakso, da smo dokazali svoja pravna stališča ter se na koncu korektno poravnali (po našem mnenju) za obe strani. Je pa naša stranka dobila praktično 50 % več iz zapuščine, kot ji je bilo prvotno ponujeno z nasprotne strani, pri čemer so bili zneski visoki in zapuščina vredna več kot pol milijona evrov, tako da je bil delež naše stranke precejšen in težko izpogajan.

3. Ali se lahko dediščini (zapuščini) odpovem?

   Dediščini se lahko dedič odpove. In sicer se dedič lahko odpove dediščin na zapuščinski obravnavi sami ali pa že pred njo z navadno izjavo (tj. dopisom), kjer izjavlja, da se odpoveduje dediščini. Če se dedič dediščini odpove na njegovo mesto stopijo njegovi dediči. Lahko pa se odpove dediščini tudi v imenu svojih dedičev. Prav tako se je mogoče odpovedati dediščini v naprej. Odpoved dediščini je mogoča samo v celoti, torej se ni mogoče odpovedati samo delu zapuščine (dediščine). Če se dedič dediščini odpove ne odgovarja za dolgove zapuščine.

4. V katerih primerih ni potrebno plačati davka od dedovanja?

   Davka ni potrebno plačati, če gre za dedovanje v prvem dednem redu. V prvem dednem redu dedujejo so zapustnikova žena in otroci ter njihovi potomci.

5. Kako je z dedovanjem gotovine?

   Pri dedovanju gotovine ni nič drugače kot pri dedovanju drugega dela zapuščine. Deli se enako kot vse ostalo premoženje zapustnika. Problem, ki pa se v praksi dogaja pa je z dokazovanjem koliko je bilo gotovine zlasti, če je bila ta »pobrana« s strani enega dediča in drugi niso bili seznanjeni o njeni višini ali o dejstvu, da je sploh obstajala. Nemalokrat se zgodi, da dediči vedo, da je gotovina obstajala, ampak ne vedo koliko jo je bilo oz. še huje, vedo približno koliko jo je bilo, pa je ob smrti ni več. V teh primerih gre za precej zoprne primere dokazovanja kje in koliko je bilo gotovine in kdo jo je vzel, kar ni enostavno. Ni nemogoče, gotovo pa ne enostavno za dokazovati. Torej več kot je dokazov, da je gotovina obstajala in da jo je nekdo vzel, lažje to uveljavljati v zapuščini oz. če je treba potem v pravdnem postopku.

6. Kaj je vstopna pravica in na koga se nanaša?

   Vstopna pravica je pravica otrok dediča, ki bi bil upravičen do dedovanja in ki je umrl. Npr. če oče umre, po njem na podlagi vstopne pravice dedujejo njegovi otroci.

7. Ali velja vstopna pravica tudi pri oporočnem dedovanju?

   Pri oporočnem dedovanju ni vstopne pravice. To pomeni, da otroci oporočnega dediča ne dobijo zapuščine po pokojnem, ampak ta pripade drugim oporočnim, če pa teh ni, pa zakonitim dedičem. Povedano drugače, v oporoki lahko zapustnik določi nadomestne dediče, če prvi ne bodo dedovali. To lahko dela v nedogled, ko pa se izčrpajo vsi oporočni dediči, torej če ne dedujejo, pa nastopi zakonito dedovanje.

8. Kaj se zgodi, če ni dedičev ali če nihče ne sprejme zapuščine?

   Če zapustnik ni imel starih staršev, preide zapuščina v last Republike Slovenije. Enaka situacija nastopi tudi, če se vsi odpovedo dedovanju.

9. Ali potrebujem odvetnika pri zapuščinskem naroku?

   Tako kot pri marsikaterem drugem področju je tudi pri dedovanju večno vprašanje: »Ali vzamem odvetnika s seboj na narok za zapuščino?« Odgovor ni lahek, ker prisotnost odvetnika lahko pomeni določeno negativno konotacijo do drugih dedičev oz. do drugih strank v postopku. Hitro lahko pride do situacije, da se spor zaostri. Po drugi strani pa je vedno bojazen, da bo nasprotna stran prišla z odvetnikom, in potem je situacija lahko neprijetna za vas.

10. Ali kasnejša oporoka razveljavlja prejšnjo?

    Kasnejša oporoka ne razveljavlja prejšnje oporoke a priori (sama po sebi), razen če je to izrecno navedeno ali če gre za ista razpolaganja. Povedano poenostavljeno, če v eni oporoki dedič nakloni hišo osebi A, v drugi (kasnejši) oporoki pa nakloni to isto hišo osebi B, je do hiše upravičena oseba B. Torej, če kasnejše oporoka ali oporoke izrecno ne razveljavljajo prejšnjih oporok, so vse veljavne v obsegu, kot niso bile spremenjene posamezne navedbe v kasnejših oporokah. Torej, če se v treh oporokah pojavlja ista hiša, velja zadnja oporoka glede hiše, če pa se zgolj v prvi pojavi vozilo, pa nikoli več potem, velja glede vozila to določilo.

Brezplačni video - dedovanje In nujni delež - KAKO POSTOPATI NA ZAPUŠČINSKI OBRAVNAVI