Oporoka

Povzetek vsebine (čas branja 1-2 min)

Oporočno pravo ni enostavno in zajema veliko znanja in izkušenj odvetnika za oporoko, dedovanje, zapuščine, ipd. Marsikdo danes se ima za strokovnjaka, ker pozna nekaj členov zakona ali še bolje »pogoogla« dva člena in misli, da razume situacijo. Kot boste videli, sta sestava oporoke in oporočno dedovanje precej prepletena s pravnimi pravili.

V prispevku smo vam poskušali zelo ozko strniti temo v laičnem jeziku glede sestave oporok, oporočnega dedovanja, nujnih dedičev in nujnih deležev, razdedinjenja, česa se morate paziti pri oporokah in oporočnem dedovanju in kako vam lahko pomaga odvetnik za oporoko in dedovanje kot strokovnjak na področju dednega prava, ki se s tem vsakodnevno srečuje.

Spodaj imate vsebino za hitrejše najdenje iskanega, sicer pa lahko tudi s funkcijo »CTRL F« poiščete ključno besedo ali besedno zvezo, ki jo iščete, da bo vaš čas čim bolj optimalno porabljen. Želimo vam veliko uspeha pri branju teh vrstic, za pomoč pa, saj veste… pokličite našo pisarno in sodelavci vam bomo z veseljem pomagali.

Uvod- Zakaj »morate« napisati oporoko – zdaj, ne kasneje!

Mnogi ljudje odlašajo s pisanjem oporoke, saj menijo, da imajo še »dovolj časa«. A življenje je nepredvidljivo in če oporoke ne napišete pravočasno, lahko vaša družina ostane v kaosu. Brez oporoke zakon določa, kdo deduje vaše premoženje – in to OBIČAJNO ni skladno z željami ljudi. Verjetno si ne želite, da bi se vaši dediči – otroci, ipd., kregali za vašo zapuščino.

Nemalokrat nam stranke povedo, ko pridejo k nam in so v sporih s sodediči (ki so mimogrede velikokrat bratje in sestre), da jim je pokojni oče ali mama rekel: »Samo, da se ne boste kregali za zapuščino.« Kot da je bilo vse dogovorjeno, potem pa se zgodi ravno to, kar starš ni želel. Ampak osnovna napaka je pri pokojnemu, ker ni z oporoko zagotovil, da prepirov ne bo. Mogoče niti ni napaka, ampak bolj naivno pričakovanje, da se bo upoštevala njegova volja po ne-kreganju, kar je pogosta zmota. Na žalost.

Sestava oporoke, ki ne vzame veliko časa, lahko prepreči dolgotrajne sodne postopke, družinske spore in celo finančne izgube za vaše dediče.

Kot bo pojasnjeno v prispevku velja opozoriti, da je za veljavnost oporoke ključno, da je pravilno sestavljena, datirana in podpisana. Lahko je lastnoročna, pred pričami, ali sodna oporoka. Vse so veljavne, vendar pa vsaka malenkost šteje – napačno zapisana oporoka je neveljavna - nična, kar pomeni, da vaša volja ne bo upoštevana.

Zato ne tvegajte! Odvetnik ALI odvetnica za dedno pravo vam zagotovi, da bo oporoka pravno brezhibna in bo zaščitila vaše dediče pred zapleti. Strošek sestave oporoke je zanemarljiv v primerjavi s stroški sodnih sporov, ki lahko sledijo. Pokličite nas in poskrbite, da bo vaše premoženje razdeljeno tako, kot želite vi!

Oporoka ni zgolj pravni dokument, ampak tudi izraz skrbnosti zapustnika do svojih bližnjih. Je priložnost, da uredimo odnose in preprečimo nesoglasja med dediči.

Spodaj najdete vodič, ki vam bo pomagal razumeti osnove sestave oporoke in pomen posvetovanja z izkušenim odvetnikom za dedovanje.


Prenesi BREZPLAČNI VZOREC LASTNOROČNE OPOROKE

1. Kaj je oporoka?

Oporoka je enostranska izjava volje zapustnika, v kateri izrazi, kako želi razdeliti svoje premoženje po smrti. Povedano drugače, to ni pogodba, ni dvostranski akt kot so pogodbe, ker ni potrebno soglasje druge stranke (tj. dediča). Zato gre za enostranskost in se piše kot izjava, ne kot pogodba per se. Ima pa naravo pravnega dokumenta.

Sestava oporoke omogoča, da zapustnik določi, kdo so oporočni dediči, in prepreči samodejno razdelitev premoženja po zakonitem dednem redu. Prav tako oporoka lahko vsebuje posebne določbe, kot so navodila za pokop ali določitve glede skrbnikov za mladoletne otroke, volila, plačilo dolgov, razdedinjenje dedičev, ipd.

Oporočitelj pa je pri oporoki omejen z razpolaganjem, ki mu ga dovoljuje zakon. To pomeni, da je zapustnik-oporočitelj omejen z nujnim deležem, ki ga mora dati določenim dedičem kot bo pojasnjeno v nadaljevanju

2. Kateri so pogoji za veljavnost oporoke?

Da bi bila oporoka veljavna, mora izpolnjevati naslednje pogoje:

• zapustnik mora biti star najmanj 15 let in sposoben razumno presojati. Sposobnost razsojanja je nižji pravni standard od poslovne - opravilne sposobnosti, ki jo posameznik dobi s polnoletnostjo,
• oporoka mora biti sestavljena v skladu z zakonskimi zahtevami (lastnoročna, pisna ali kakšna druga predpisna oblika),
• vsebovati mora jasno izraženo voljo zapustnika,
• ne sme vsebovati elementov prisile, prevare ali zmote.

Oporoka mora biti sestavljena v eni izmed predpisanih oblik, sestaviti jo mora oseba, ki izpolnjuje zgornje pogoje in izrečena mora biti popolnoma svobodno brez vsake prisile, zmote ali mimo vedenja oporočitelja.

OPOROKA PRI STARŠEJŠIH LJUDEH IN MANIPULACIJA LE-TEH
Zmota oporočitelja ali priprava - sestava oporoke mimo pravilnega vedenja in poznavanja le-te oporočitelja je v praksi lahko problem, saj starejši ljudje velikokrat ne vedo, kaj »ta mladi delajo in pripravljajo.« Običajno glede starejših oseb pridejo do nas njihovi mlajši dediči, ki za njih urejajo oporoko in dedovanje.

Pri tem je nemalokrat čutiti, da star človek ne razume najbolje, kaj se dogaja okrog njega. Zlasti bo to še toliko težje, ko bo taka starejša oseba v kakšnih domovih ali situacijah, ki še otežujejo razumevanje starostnika. V teh primerih je res dobro, da se oporočitelja dobro pregleda in ugotovi, ali je oporoka res prava in njegova volja resnična.

3. Kakšno vsebino mora vsebovati vsaka oporoka?

Bistveni element oporoke je, da se vsebinsko izrazi glede tega, kaj se deduje in kdo so dediči. Za samo veljavnost vsebina ne igra bistvene vloge, je pa pomembna za njeno pravilno interpretacijo.

Zato je zelo priporočljivo, da oporoka vsebuje:
• naziv – naslov »OPOROKA«,
• datum sestave oporoke, saj kasnejša oporoka razveljavlja prejšnjo v celoti ali v delu kot je napisano na posamezni oporoki katera in v kakšnem delu velja,
• ime in osebne podatke zapustnika – pomembno je, da se prepozna, katera oseba je napisala oporoko. Iz sodne prakse izhajajo tudi primeri, ko se je nekdo podpisal z »vaša mati« in se je vedelo kdo je to. Torej identifikacija je pomembna zgolj, da se ve kdo je pisal ne pa zaradi formalne obveznosti. Iz tega razloga je dobro raje dati kak podatek več kot manj, da ni sporno kdo je oporočitelj,
• določitev enega ali več dedičev, ki naj dedujejo in kaj naj dedujejo,
• nadomestnega dediča, v primeru, če en dedič ne deduje kdo potem deduje. Zelo pomembno, saj če tega ne stori, pride do zakonitega dedovanja v primeru, da oporočni dedič ne deduje iz kakršnegakoli razloga (smrt pred zapustnikom ali odpoved dedovanju),
• določitev volil,
• bremena in pogoji – oporočitelj lahko da določeno dolžnost tistemu, ki mu kaj zapušča,
• izrecno izraženo voljo zapustnika glede razdelitve premoženja,
• morebitna razdedinjenja – opredelitev tega in navedba vzrokov za to dejanje,
• kje želi oporočitelj pogreb in način pogreba (npr. upepelitev),
• lastnoročni podpis zapustnika (pri lastnoročni oporoki).

4. VRSTE OPOROK - Katere vrste oporok obstajajo?

Moja oporoka - kako jo sestaviti?

4.1. LASTNOROČNA OPOROKA

To je oporoka, ki jo zapustnik lastnoročno napiše in podpiše. Ne zahteva se prisotnosti prič, vendar mora biti v celoti napisana z roko zapustnika. Ta oporoka je najbolj pogosta in jo zelo prakticiramo. Običajno s stranko skupaj pripravimo vsebino, potem pa jo stranka sama prepiše na roko. S tem se izognemo večkratnemu prepisovanju in dodatnemu delu stranke.

Načeloma je vedno dobro oporoko dati v pregled izkušenemu odvetniku za dedno pravo oz. odvetniku za dedovanje, ki se dnevno ukvarja s temi zadevami. Običajna prednost te oporoke je, da se zanjo ne potrebuje nikogar drugega, tj. prič, pogoj pa je seveda, da je oseba zmožna pisanja in razumevanja.

ZELO POMEMBNO
ČE OPOROČITELJ TEŽKO PIŠE – mu lahko drugi »VODI ROKO«

Če se zapustniku oporočitelju tresejo roke zaradi neke bolezni ali drugih težav in lahko sam piše, mu lahko nekdo pomaga na način, da mu "vodi roko" in mu tako omogoči, da svojo voljo, kljub tresenju rok, zapiše. Takšna oporoka je veljavna. Bistveno je, da ima oporočitelj težave pri pisanju na pa da ne vidi besedila ali da ni zmožen pisati.

Oporoka namreč ni veljavna, če tretji oporoko napiše namesto zapustnika. V takšnem primeru, ko zapustnik ne more samostojno pisati, je smotrno, da izbere oz. uporabi pisno oporoko pred pričami, ki jo opredeljujemo v nadaljevanju.

4.2 PISNA OPOROKA PRED PRIČAMI

Ta oporoka bo prišla zlasti v poštev, ko bo oseba imela težave ali izzive pri fizičnem pisanju ali sicer, če ne želi, da se sestavi na ta način, ki ima tudi svoje prednosti in slabosti kot vsaka. Na posamezniku – oporočitelju je namreč, da se odloči kakšno oporoko bo sestavljal, ampak pisna oporoka pred pričami terja nekoliko večji angažma s sestavo in podpisovanjem, saj pri tej vrsti oporoke zapustnik svojo poslednjo voljo izrazi pisno in v prisotnosti dveh prič. Priče morajo oporoko podpisati, da potrdijo njeno verodostojnost.

PRIČE PRI OPOROKI
Kdo je lahko priča pri oporoki oz. kdo ne sme biti:

Pri pisni oporoki pred pričami ne morejo biti priče:
- oporočiteljevi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi predniki in posvojitelji,
- oporočiteljevi sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, zakonci vseh teh oseb in zakonec oporočitelja.

4.3 SODNA OPOROKA

Zapustnik lahko svojo voljo izjavi pred sodnikom. Sodna oporoka se v današnjem času redko uporablja, saj tehnična sredstva in hitrost življenja to vrsto oporok izkoreninjata.

Sodnik pristojnega sodišča lahko na zahtevo oporočitelja sestavi oporoko, pri čemer najprej preveri njeno identiteto. Ko oporočitelj pregleda sestavljeno oporoko, jo podpiše, sodnik pa potrdi, da je bila oporoka prebrana in podpisana v njegovi prisotnosti.

Če oporočitelj zaradi nepoznavanja branja ali drugih razlogov ne more prebrati oporoke (npr. slabo vidi ali je slep), ki jo je sestavil sodnik, jo sodnik prebere v navzočnosti dveh prič. Oporočitelj nato v prisotnosti teh prič oporoko podpiše ali nanjo naredi ročno znamenje ter izjavi, da gre za njegovo oporoko.

Pri tem se morata na oporoki podpisati tudi obe priči.

4.4 NOTARSKA OPOROKA

To je oporoka, ki jo sestavi notar na podlagi zapustnikove izjave. Notarska oporoka je popolnoma enako veljavna kot vse druge. Samo dejstvo, da jo je sestavljal notar v primeru oporok in oporočnega dedovanja ne predstavlja dodane vrednosti, kar pri drugih notarskih pogodbah nemalokrat drži. Glede oporok je popolnoma vseeno ali oporoko napišete sami, pred pričami, sodnikom ali notarjem, vse so enako veljavne in je neresnično ter zmotno, če kdo trdi drugače.

4.5 USTNA OPOROKA

Ustna oporoka je mogoča samo v izjemnih primerih, ko zapustnik zaradi izrednih okoliščin ne more sestaviti pisne oporoke. Ustno oporoko oporočitelj izjavi pred dvema pričama, ki morata njeno vsebino kasneje potrditi.

Zakon o dedovanju v 72. členu določa:

1. Oporočitelj lahko izjavi svojo poslednjo voljo ustno pred dvema pričama le tedaj, če zaradi izrednih razmer ne more napraviti pisne oporoke.

2. Ustna oporoka neha veljati, ko preteče trideset dni od prenehanja izrednih razmer, v katerih je bila napravljena.

Gre za izredne razmere, ki morajo biti podane kot bistvena okoliščina, da oporočitelj ni mogel izvesti druge oblike oporoke.

Iz sodne prakse (VSK Sodba I Cp 660/2019) izhaja, da je »ustna oporoka izredna oblika oporoke, ki jo lahko oporočitelj izjavi le v izrednih razmerah pred dvema istočasno navzočima pričama, pri čemer je bistveno, da oporočitelj ni mogel napraviti oporoke v pisni obliki. Izredne razmere so lahko objektivne ali/in subjektivne; gre za vprašanje okoliščin posameznega primera. Težišče pri presoji izrednih razmer je na stanju v trenutku, ko se je oporočitelj odločil, da napravi/izjavi ustno oporoko.«

Izredne razmere (tako ista sodna praksa) »niso samo izredni dogodki/objektivne ovire (kot so npr. potres, požar, poplava, epidemija, brodolom, nesreča), temveč tudi izredne razmere v osebi oporočitelja, subjektivne ovire, kot so npr. starost, slabo/neugodno vreme, oddaljenost od sodišča, oslabelost zaradi dolgotrajne bolezni. Težišče pri presoji izrednih razmer pa je na stanju v trenutku, ko se je oporočitelj odločil, da napravi/izjavi ustno oporoko.«

PRIČE PRI USTNI OPOROKI
Priče, pred katerimi je oporočitelj ustno izjavil svojo poslednjo voljo, morajo brez odlašanja zapisati oporočiteljevo izjavo in jo čimprej izročiti sodišču ali jo ustno ponoviti pred sodiščem in pri tem povedati tudi, kdaj, kje in v kakšnih okoliščinah je oporočitelj izjavil svojo poslednjo voljo. Izpolnitev te dolžnosti sicer ni pogoj za veljavnost ustne oporoke.

Zaradi pravne varnosti pa je ustna oporoka veljava, če ni razpolaganj v korist pričam ali njihovim zakoncem ali sorodnikom in sicer zakon določa da so:

»Neveljavna so določila ustne oporoke, s katerimi se kaj zapušča oporočnim pričam, njihovim zakoncem, njihovim prednikom, njihovim potomcem in njihovim sorodnikom v stranski vrsti od vštetega tretjega kolena sorodstva ali zakoncem vseh teh oseb.«

4.6 DRUGE OBLIKE OPOROKE

Obstojijo še druge oblike oporoke kot mednarodna, oporoka sestavljena na ladji, oporoka med vojnim ali izrednim stanjem, pri čemer so te oporoke zelo redke glede na življenjske situacije.

5. Kaj je nujni delež

Nujni delež je del zapuščine s katerim oporočitelj oz. zapustnik ne more razpolagati. Gre za rezerviran del zapuščine, ki izhaja iz pravice določenih dedičev, da niso pri zapuščini prezrti. Ta del – nujni del je rezerviran za nujne dediče, ki jih opredeljujemo v nadaljevanju. Višina nujnega deleža je določena in ovrednotena – vezana na zakoniti delež. Načeloma je rezerviran del – nujni delež določen kot 1/2 čiste vrednosti zapuščine oz. 1/3 le-tega.

Gre za kar precejšen obseg, ki se opredeljuje kot

Kaj je rezerviran del zapuščine?
Ta del zapuščine se imenuje rezerviran del, v katerega oporočitelj ne more poseči.

SODNA PRAKSA
Iz sodne prakse izhaja (VSM Sklep I Cp 520/2023), da

»Zapustnik torej ne more po svoji volji odločati o obstoju in obsegu pravice do nujnega deleža; ta del zapuščine se imenuje rezerviran del, v katerega oporočitelj ne more poseči. Šele z ostankom zapuščine lahko oporočitelj razpolaga po svoji volji; ta del se imenuje razpoložljivi del. Pri tem gre v skladu s prvim odstavkom 27. člena ZD nujnemu dediču določen del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino, oporočitelj pa lahko določi, da dobi nujni dedič svoj delež v določenih stvareh, pravicah ali v denarju. Posledica tega je, da se za odpravo prikrajšanja nujnega deleža zmanjšajo načeloma vsa oporočna razpolaganja, in sicer v enakem razmerju. Tako oporočni deleži kot tudi volila se zmanjšajo v sorazmerju s svojo velikostjo oziroma vrednostjo. To pravilo velja, če iz oporoke ne izhaja kaj drugega, saj lahko oporočitelj dá kakšni oporočni razpolagi prednost pred drugimi. Oporočitelj lahko v oporoki določi tudi vrstni red, po katerem se zmanjšujejo oporočna razpolaganja, vendar ne more odrediti, da se določena oporočna razpolaganja sploh ne zmanjšujejo zaradi prikrajšanja nujnega deleža, če je s temi razpolaganji prišlo do kršitve nujnega deleža.«

6. Kdo so nujni dediči?

Nujni dediči so osebe, ki jim zakon zagotavlja določen delež zapuščine (omenjeni rezervirani del), tudi če jih zapustnik v oporoki ni omenil ali jih je celo zavestno prezrl. Med nujne dediče spadajo:
• otroci (biološki in posvojeni) – zakonska dikcija: pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci,
• zakonec ali izvenzakonski partner,
• starši zapustnika,
• dedi in babice ter bratje in sestre zapustnika samo izjemoma, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.

Odvetnik za dedovanje lahko razjasni pravice nujnih dednih upravičencev in zagotovi, da je njihova vključitev v oporoko skladna z zakonom.

7. Kaj je razdedinjenje in kaj je dedna nevrednost

RAZDEDINJENJE

Razdedinjenje pomeni, da dedič izgubi pravico do deleža zapuščine, tudi nujnega deleža. Gre situacijo, ko oporočitelj določenemu zakonitemu dediču odvzame pravico do dediščine.

Kdaj je razdedinjenje mogoče?
Zapustnik oporočitelj lahko nujne dedne upravičence razdedini, če za to obstajajo zakonsko določeni razlogi. Oporočitelj lahko razdedini dediča, ki ima pravico do nujnega deleža:

1. če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom;
2. če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše;
3. če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.

Razdedinjenje je lahko popolno ali delno.

KAJ SE ZGODI V PRIMERU RAZDEDINJENJA
Razdedinjeni ne more dobiti ničesar iz zapuščine, če je razdedinjenje polno; če ima potomce, oni dedujejo njegov nujni delež na podlagi vstopne pravice, sicer pa se povečajo nujni deleži drugih nujnih dedičev po pravilih o prirasti. Tako tudi sodna praksa (VSL Sodba I Cp 371/2020 z dne 28.5.2020).

DEDNA NEVREDNOST

Zakon o dedovanju določa, da je nevreden, da deduje, tako na podlagi zakona, kot na podlagi oporoke:

1. kdor je z naklepom vzel ali poskusil vzeti življenje zapustniku;
2. kdor je s silo ali grožnjo prisilil zapustnika ali ga z zvijačo pripravil do tega, da je napravil ali preklical oporoko ali kakšno določilo v oporoki, ali mu preprečil to storiti;
3. kdor je uničil ali skril zapustnikovo oporoko z namenom, da bi preprečil izpolnitev zapustnikove poslednje volje, kakor tudi, kdor je ponaredil zapustnikovo oporoko;
4. kdor se je huje pregrešil zoper dolžnost preživljati zapustnika, ki ga je bil po zakonu dolžan preživljati, kakor tudi, kdor ni hotel dati zapustniku potrebne pomoči;

Razlika med razdedinjenjem in dedno nevrednostjo je v tem, da se dediča razdedini z oporoko iz zgoraj navedenih razlogov. Ali bo sodišče razdedinjene upoštevalo, je v domeni sodišča.

Dedno nevrednost pa sodišče ugotavlja po uradni dolžnosti. Torej mora samo ugotoviti, če je prišlo do nekaterih od dejanj, ki so zgoraj naštete, če ima seveda določena znana dejstva, ki sodišče k temu napotujejo. Torej glavna razlika med obema je, da razdedinjenje določa oporočni dedič oz. zapustnik, medtem ko dedno nevrednost ugotavlja sodišče po uradni dolžnosti, če je prišlo do okoliščin, ki kažejo na to, da določena oseba ni vredna dedovanja.

Pri dedni nevrednosti pa lahko dedujejo dediči nevrednega in to ni ovira za njihovo dedovanje.

8. Izpodbijanje oporoke

Oporoko je mogoče izpodbijati iz razloga, če je neveljavna, in sicer, če zapustnik ni bil oporočno sposoben ali če vsebina oporoke ne odraža njegove prave volje. Prav tako je izpodbijanje oporoke mogoče, če ne odraža prave zapustnikove volje, ali je bil v sestavo oporoke prisiljen, so mu grozili ali če je bil v zmoti.

Teoretično pravno v določenih primerih sploh ne gre za ne-veljavno oporoko, ker oporoka sploh ni nastala, ampak gre za neobstoječ pravni posel. Če oporoka ni sklenjena v eni od predpisanih oblik oporoke, ne moremo govoriti, da je oporoka sploh nastala in je posledično oporoko nemogoče izpodbijat ali razveljavit. V tem primeru govorimo o neobstoječem pravnem poslu, kjer veljajo pravila ničnosti, saj oporoka nikoli ni veljavno mogla nastati.

Zakon določa različne roke za izpodbijanje oporoke, glede na razlog zaradi katerega je oporoka izpodbojna ali nična. Če je oporoka izpodbojna (npr. oporočitelj ni bil star 15 let ali sposoben za razsojanje), je rok 1 leto od kar se je izvedelo za razlog in 10 let od razglasitve oporoke. Če gre za ničnostne razloge, kot je oporoka brez prič, pa tako uveljavljanje ne zastara in tudi sodišče pazi to po uradni dolžnosti, kar pa se ne pazi pri izpodbijanju oporoke.
Izpostaviti velja, da izpodbijanje oporoke samo po sebi ni tako enostavno. Ljudje pogosto menijo, da določena oseba ni imela namena nekomu zapustiti neko premoženje, da ni bila razsodna, ipd. Ampak resnici na ljubo, na sodišču tega ni tako enostavno dokazati. Treba je predložiti neke konkretne dokaze zdravnika, ipd., ki podpirajo izpodbijanje oporoke in njeno veljavnost, kar ni lahko.

9. Kdaj in zakaj je dobro imeti »odvetnika za oporoko«?

Sestava oporoke je ena najpomembnejših odločitev v življenju, saj določa, kako bo razdeljeno vaše premoženje po vaši smrti. Kljub temu se mnogi odločijo oporoko napisati sami, brez pravnega pregleda, kar lahko vodi v zaplete in celo neveljavnost dokumenta. Zato je odvetnik za oporoko ključna oseba, ki zagotovi, da je vaša oporoka pravno pravilna, jasna in skladna z zakonodajo.

Kaj pridobite, če oporoko pregleda odvetnik za oporoko?
✅ Pravna varnost – Oporoka bo napisana tako, da bo veljavna in ne bo predmet sporov.
✅ Jasnost in razumljivost – Odvetnik za oporoko poskrbi, da ni dvoumnosti, ki bi lahko vodile do sodnih postopkov.
✅ Zaščita pred izpodbijanjem – Slabo napisana oporoka je lahko razlog, da dediči izpodbijajo njeno vsebino.
✅ Upoštevanje davčnih vidikov – Odvetnik za oporoko vam lahko svetuje glede davčnih posledic dedovanja.
✅ Prilagojena rešitev – Vsaka družinska situacija je drugačna, zato je pomembno, da je oporoka sestavljena individualno in skladno z vašimi željami.

Kaj lahko izgubite, če oporoke ne pregleda odvetnik za oporoko?
❌ Neveljavna oporoka – Če oporoka ne ustreza zakonskim pogojem, jo lahko sodišče izreče za neveljavno.
❌ Dedič lahko zahteva več, kot ste želeli – Brez pravilno zapisanih določil lahko dediči prejmejo večji delež, kot ste predvideli.
❌ Dolgotrajni sodni postopki – Slabo sestavljena oporoka pogosto povzroči spore med dediči, kar lahko vodi v dolgotrajne in drage pravdne postopke.
❌ Nezaželena delitev premoženja – Če oporoka ni pravilno oblikovana, lahko pride do razdelitve, ki ni skladna z vašo voljo.

Najboljša odločitev za vašo oporoko
Z odvetnikom za oporoko boste poskrbeli, da bo vaša volja spoštovana in da vaši dediči ne bodo imeli težav pri uveljavljanju svojih pravic. Ne tvegajte, da bi vaša zadnja želja ostala neizpolnjena – poskrbite za pravno varnost s strokovnim pregledom oporoke.

10. Hramba oporoke

Oporoka se lahko hrani na različnih mestih, odvisno od želja zapustnika. Lahko jo hranite doma ali jo zaupate oporočnim dedičem. Vendar je izjemno pomembno, da je znano, kje je oporoka shranjena, da jo je mogoče najti po smrti zapustnika. Če nihče ne ve, kje je oporoka, ali če je shranjena na neprimernem mestu, lahko to povzroči težave in negotovost pri dedovanju.

Da bi se izognili takšnim zapletom, je priporočljivo, da se oporoka shrani pri notarju. Naša odvetniška pisarna vam pri tem lahko pomaga. Ko vam pomagamo sestaviti oporoko, poskrbimo tudi za njeno varno hrambo pri notarju. Notarsko hranjenje oporoke zagotavlja, da bo po smrti zapustnika oporoka dostavljena sodišču, saj se vodi v registru oporok, ki ga upravlja Notarska zbornica Slovenije.

Sklep

Sestava oporoke je pomemben korak pri urejanju dedovanja. Posvetujte se z izkušenim odvetnikom za oporoko, ki vam bo pomagal pravilno sestaviti oporoko in zagotoviti njeno veljavnost. Naša odvetniška pisarna je tu, da vam nudi strokovno podporo pri vseh vidikih dednega prava.

11. VPRAŠANJA IN ODGOVORI

1. Kako se oporoka razlaga v dvomih?

Določila oporoke je treba razlagati po pravem oporočiteljevem namenu. To pomeni, da se išče kaj je imel oporočitelj v mislih, ko je pisal, zlasti ko se pojavi dvom.

Če nastane dvom v zapisano, se je treba držati tistega, kar je ugodnejše za zakonitega dediča ali za tistega, ki mu je z oporoko naložena kakšna obveznost.

Navedena določba v zadnjem odstavku v teoriji terja kar nekaj pomislekov, saj prof. Zupančič navaja, da se nepošteno favorizira zakonite dediče. Ker če je imel oporočitelj namen drugače razpolagati s premoženjem kot na podlagi zakona, ni logike, da so potem zakoniti dediči privilegirani v primeru dvoma. Bolj logična (a ne nujno pravno pravilna) je določba, da se favorizira tistega, ki ima določeno obveznost. Npr. da bi nekdo moral plačati nekomu nek znesek denarja kot volilo in mu je s tem naložena neka dolžnost. Npr. izročitev vozila oporočitelja s strani oporočnega dediča. Ta oporočni dedič bi bil potem privilegiran, če bi bila določila oporoke sporna oz. nerazumljena.

KAKO V PRAKSI
Odvetniki vedno iščemo pravi oporočiteljev namen in iz tega izhajamo. Zato je tako zelo pomembno, da se oporoka sestavi in/ali pregleda s strani odvetnika za dedno pravo ali odvetnika/odvetnice za dedovanje.

2. Kaj se zgodi, če se oporoka izgubi, skrije, uniči ali založi?

Oporoka, ki je bila po naključju ali z dejanjem koga drugega uničena, izgubljena, skrita ali založena, bodisi po oporočiteljevi smrti ali pred njegovo smrtjo, toda brez njegove vednosti, ima učinek veljavne oporoke, če prizadeti dokaže, da je oporoka obstajala, da pa je uničena, izgubljena, skrita, ali založena, in da je bila sestavljena v obliki, ki jo predpisuje zakon, in če dokaže vsebino tistega njenega dela, na katerega se sklicuje.

3. Neveljavnost oporoke oz. kdaj je oporoka neveljavna?

Neveljavnost oporoke je zelo pomemben ali ključen element, na katerega je treba paziti pri sestavi oporoke. Kaj hitro se zgodi mala napak in je oporoka neveljavna zaradi nekih detajlov, ki jih niste upoštevali.

Neveljavnost oporoke obstoji oz. je oporoka neveljavna:
- če je bil oporočitelj z grožnjo ali s silo prisiljen, da jo je napravil. Grožnja, sila ali zvijača ima za posledico neveljavnost oporoke tudi tedaj, če izvira od tretje osebe,
- če je bil oporočitelj v zmoti o dejstvih, ki so ga nagnila k takim razpolaganjem.

Če so samo nekatera določila oporoke neveljavna, npr. pod vplivom grožnje ali sile, zaradi zvijače ali v zmoti, tedaj so samo ta določila neveljavna. Sicer oporoka velja v pravem oporočiteljevem namenu. Stvar dokazovanja pa je, kako se to izpelje.

Prav tako je neveljavna oporoka, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev, ki se zahtevajo za njeno sestavo.

4. Zakaj je torej dobro napisati oporoko?

Sestava oporoke omogoča zapustniku, da:
• Jasno izrazi svojo voljo,
• Prepreči dedne spore,
• Zagotovi finančno varnost svojim najbližjim,
• Zmanjša delež ali izključi določene dediče iz dedovanja, ki si po oporočiteljevem mnenju ne zaslužijo njegove zapuščine.

5. Razlika med oporočnim in zakonitim dedovanje in kdaj nastopita

Zadeva je zelo preprosta. Do zakonitega dedovanja pride, če zapustnik ni dal poslednje izjave volje v kateri določa, kako naj se njegovo premoženje deli po smrti. Povedano drugače, če ni napisal oporoke nastopi zakonito dedovanje, ki pa predstavlja sledeč vrstni red oz. dedovanje po dednih redih ali t.im parantelah. Prejšnja parantela ali dedni red izključuje kasnejšega. Torej, če se deduje v prvem dednem redu, odpadeta druga dva, če se ne deduje v prvem dednem redu, se deduje v drugem dednem redu in odpade tretji dedni red. in če ni dedovanja v drugem dednem redu, ker ni pogojev niti zanj, nastopi tretji dedni red, ki pa je tudi zadnji. Če ni dedičev v tretjem dednem redu, potem deduje država.

DEDNI REDI- PARANTELE

1. v prvem dednem redu dedujejo zapustnikovi otroci, zapustnikov zakonec ali zunaj zakonski partner,
2. v drugem dednem redu se deduje, če zapustnik nima otrok in dedujejo zakonec (izvenzakonski partner) in zapustnikovi starši oz. če so umrli, njihovi potomci,
3. če so zapustnikovi starši umrli in nimajo otrok nastopi dedovanje v tretjem dednem redu in potem dedujejo zapustnikovi dedi in babice oz. če so umrli, njihovi potomci.

Predmetni dediči v dednih redih dedujejo zakonsko po določenih deležih in teh deležev ni mogoče spreminjat razen z dogovorom po smrti zapustnika, kar ni dobro. Če se zapustnik želi izogniti taki delitvi in morebitnim prepirom po njegovi smrti, je boljše, da napiše v oporoko, saj v tem primeru njegovo premoženje dedujejo tisti dediči, ki jih on določi in v takšnem obsegu, kot ga on določi. Obstajajo določena pravila, ki jih je treba upoštevati pri sestavljanju oporoke, prvič da je oporoka veljavna in drugič, določenih dedičev, kot so na primer nujni dediči, ni mogoče v celoti izključiti iz oporoke. Nujni dediči so zapustnikovi otroci in njihovi potomci, zapustnikov zakonec ali izvenzakonski partner in zapustnikovi starši. Dedi in babice ter bratje in sestre zapustnika so nujni dediči izjemoma kot bo predstavljeno v nadaljevanju.

6. Katera oblika oporoke je najbolj veljavna ali več vredna od druge/ih?

Kot je bilo že omenjeno, nobena oporoka nima večje veljave od druge. Vse od naštetih oporok so enako pravno veljavne brez izjeme. Tudi ustna oporoka ali lastnoročna sta enko veljavni kot notarska oporoka ali sodna oporoka.

Zmotna so pogosta vprašanja ali celo stališča laikov, da bi sklenili eno ali drugo oporoko, da bo »bolj zanesljivo, varno« ali kaj podobnega. Zato je smiselno izhajati iz praktičnega vidika, katera je lažja in hitrejša za izvedbo. Z oporoko je tako kot z mnogimi drugimi stvarmi.

7. Ali moram oporoko overiti?

Oporoke ni potrebno overiti, saj njena overitev ni nujna ali potrebna za veljavnost oporoke.
Notar overja podpis na listini in zgolj potrjuje, da je določena oseba podpisala določeno listno. Notar pri overitvi oporoke ali druge listine (pogodbe..) ne preverja njene vsebine, razen v delih, ki ga zavezuje zakon, da se prepreči določena nezakonita dejanja, sicer pa notarska overitev ali overitev pri UE ne predstavlja drugega kot potrjuje istovetnost listine s tistim, ki jo je podpisal.

Če boste napisali lastnoročno oporoko, bo vaš lastnoročni zapis tisti, ki bo dokazoval vašo istovetnost, ki se lahko preveri z izvedencem za pisave, tj. grafologom, če pa bosta prisotni priči, pa bosta oni dve potrdili oporočiteljevo istovetnost.

IZ PRAKSE:
Sklepno lahko rečemo in trdimo, da je overitev oporoke nepotrebna in v praksi izredno redka. Če vam oporoko sestavi notar, bo ta v vsakem primeru v notarski obliki in overitev ni potrebna. Če oporoko sestavite sami, pa vam iz prakse povemo, da praktično ni primerov, ko bi bila sporna istovetnost snovalca oporoke.

Tudi, ko ljudje dvomijo v pravilen zapis oporoke, se običajno ne dvomi, da je zapis pristen in napisan s strani oporočitelja. Dvom gre običajno v vprašanje ali bi oporočitelj napisal tako oporoko in ali je bil pri tem voden, zaveden, zapeljan, manipuliran v zapis kakršen je.

Nemalokrat oporočitelj govori eno v praksi po smrti pa se izkaže drugače. V teh primerih je stvar težkega dokazovanja, mestoma nemogočega, da je bil oporočitelj manipulaciji, ki je sicer vprašljiva, če je vanjo pristal. O zmoti ali prisili pa je še težje govoriti in so primeri takih ugovorov redki in probatio diabolica (hudičevo dokazovanje.)

8. Ali se lahko oporoko naknadno spremeni?

Da, zapustnik lahko svojo oporoko kadarkoli spremeni ali prekliče. Sestava oporoke je lahko spremenjena z dodatki ali s popolnoma novo oporoko. Odvetnik za oporoko oz. oporočno dedovanje vam lahko pomaga pri pripravi pravno ustreznih sprememb.

Pri spremembah in dopolnitvah ter preklicih oporoke je treba biti previden, da se jasno ve kaj je ostalo veljavno v posamezni oporoki, ali je določena oporoka ali njeno določilo preklicano, ali je prenehala veljati cela oporoka ali njen del ipd. Iz tega razloga je izredno pomembna natančnost in po potrebi pomoč odvetnika za oporoko.

9. Kdo je lahko priča pri oporoki oz. kdo ne sme biti priča pri oporoki?

Pri pisni oporoki pred pričami (enako velja za sodno oporoko) ne morejo biti priče:
- oporočiteljevi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi predniki in posvojitelji,
- oporočiteljevi sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, zakonci vseh teh oseb in zakonec oporočitelja,
- oseba, ki ni stara 18 let ali je bila postavljena pod skrbništvo,
- oseba, ki ne zna brati in pisati,
- oseba, ki ne razume jezika, v katerem je oporoka sestavljena,
- zakonec oporočitelja.


PRIČE pri USTNI OPOROKI
Priče, pred katerimi je oporočitelj ustno izjavil svojo poslednjo voljo, morajo brez odlašanja zapisati oporočiteljevo izjavo in jo čimprej izročiti sodišču ali jo ustno ponoviti pred sodiščem in pri tem povedati tudi, kdaj, kje in v kakšnih okoliščinah je oporočitelj izjavil svojo poslednjo voljo. Izpolnitev te dolžnosti sicer ni pogoj za veljavnost ustne oporoke.

10. Ali lahko zakonca sestaviva skupno oporoko -oporoka med zakoncema?

Skupna oporoka med zakoncema je vprašanje, ki se nemalokrat zastavi in je na mestu. Skupna oporoka (vzajemna – kjer si medsebojno zapuščata premoženje) med zakoncema je predmet številnih teoretičnih in strokovnih diskusij. Sodna praksa (višjih sodišč) se nagiba k temu, da so te oporoke veljavne, če le sledijo eni od veljavnih oblik oporok.

Pri tem velja opozoriti, da je v teoriji sporna samo skupna vzajemna oporoka med zakoncema, če si medsebojno zapuščata premoženje. Ni pa sporno, če ga delita drugim. Torej ni sporno, če oporoka med zakoncema določa druge osebe za dediče njunega premoženja.

Sami stojimo za stališčem, da bi taka skupna oporoka – vzajemna med zakoncema, morala biti pravno veljavna, ker si med seboj v oporoki zapuščata svoje premoženje. Omejitve, ki jih vidijo posamezni teoretiki v tem, so po našem mnenju nepotrebne in v praksi s tem omejujejo oporočno dedovanje. Res je, da zakon tega izrecno ne določa pa vendar, če je taka vzajemna oporoka med zakoncema sklenjena v eni izmed oblik oporok, ki jih zahteva zakon, ni nobenih formalnih razlogov za njeno neveljavnost ali izpodbojnost, vsaj po našem mnenju.