Nevarnosti pri stečajnih postopkih

Stečaj sam po sebi ni napačen in ne predstavlja avtomatično civilne (npr. odškodninske) ter kazenske odgovornosti. Vsekakor pa je potrebna previdnost, da ob uvedbi stečaja ne pride do storitve kaznivega dejanja povzročitve stečaja z nevestnim gospodarjenjem ali drugih kaznivih dejanj (goljufija, oškodovanje upnikov, poslovna goljufija ...) kot navedeno spodaj.

Neredki so primeri, ko upniki zaradi prizadetosti in kot izhod v sili uporabljajo kazenskopravno varstvo (tj. vlagajo kazenske ovadbe), ker želijo doseči poplačilo svojih terjatev. To je v današnjem času precej pogosto in v prenekaterih primerih so tudi uspešni, kar ima lahko hude posledice za stečajnega dolžnika.

Pravilno postopanje v primeru stečaja

Kot rečeno, stečaj sam po sebi ni prepovedan in a priori ne predstavlja kaznivosti. Je pa pred uvedbo stečaja treba sprejeti določene ukrepe, ki igrajo ključno vlogo pri odločanju, ali je bil stečaj upravičen in neizogiben ali ne. Pravilna in zakonita situacija je npr., da družba ne zmore plačevati kredita, ki ga je najela v času krize, ko so bile vrednosti nepremičnin visoke. Zaradi nezmožnosti plačevanja kredita želi družba prodati nepremičnino, vendar je cena te prenizka in s prodajo ne zmore dokončno poplačati kredita. Banke ob svoji togosti ne popuščajo in želijo celotno terjatve, kar privede do stečajev družb in nemalokrat tudi družbenikov, direktorjev, ki so osebno jamčili za dolgove družbe. Takih primerov je bilo v zadnjih letih veliko in nemogoče je takemu družbeniku očitati nevestno gospodarjenje. Seveda pa je moral tak družbenik sprejeti ukrepe za reševanje insolventnosti, sicer mu vseeno lahko grozijo kazenski in civilni odškodninski postopki zaradi odgovornosti.

Drugi problem se lahko pojavi pri izpodbijanju pravnih dejanj, kjer lahko stečajni upravitelj izpodbija vse posle, ki ste jih sklenili v zadnjem letu, ko ste reševali družbo in/ali sebe osebno. Niso vsi posli avtomatično izpodbojni, gotovo pa je pri tem potrebna velika previdnost.

PRAVNA POMOČ:

Naša pisarna ima veliko izkušenj na področju kazenskega in civilnega prava na področju stečajev. Preden se odločite za stečaj, je treba preveriti pravno situacijo, ki je nastala, in jo pravilno oceniti. Ustanavljanja »by pass« podjetji je tvegano, a vendar pri nas še vedno zelo pogosto.

Kazniva dejanja v stečajnih postopkih

Včasih se v praksi v povezavi s stečajnimi postopki zgodijo primeri, ko odgovorne osebe podjetij s kaznivim ravnanjem povzročijo nastanek razlogov za stečaj podjetja, povzročijo oškodovanje upnikov ali osebno obogatitev.

Lažni stečaj

Za povzročitev lažnega stečaja bo na primer šlo, kadar kdo z namenom, da obveznosti ne bi bile plačane, navidezno ali dejansko poslabša svoje premoženjsko stanje ali premoženjsko stanje drugega dolžnika in s tem povzroči stečaj, tako da premoženje ali njegov del, ki sodi v stečajno maso, navidezno proda, brezplačno odstopi, odtuji za izredno nizko ceno ali uniči, sklene lažno pogodbo o dolgu ali prizna neresnične terjatve, prikrije, uniči, predrugači ali tako vodi poslovne knjige ali listine, da se iz njih ne more ugotoviti dejansko premoženjsko stanje.

Za kaznivo dejanje bo šlo na primer tudi:

  • kadar se določeni upniki privilegirajo in se jim prednostno poplačujejo terjatve ali se jim dolg odpusti,

  • kdor ob sklenitvi posla nasprotni stranki lažno prikazuje, da bo neka terjatev v celoti plačana, čeprav ve za slabo poslovanje podjetja in za to, da se to ne bo zgodilo.

Primeri drugih kaznivih dejanj, povezani s stečaji, so:

  • povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim gospodarjenjem (226. člen KZ-1),

  • oškodovanje upnikov (227. člen KZ-1),

  • poslovna goljufija (228. členu KZ-1),

  • ponareditev ali uničenje poslovnih listin (235. člen KZ-1).

Če ste upnik v takih primerih in ste seznanjeni z okoliščinami, vam lahko pomagamo pri pripravi kazenske ovadbe ali jo vložimo namesto vas.

Upniki v stečajnih postopkih

Pri zastopanju upnikov naša pisarna ugotavlja, kakšne so možnosti za izterjavo dolgov in terjatev. Na žalost je trenutna insolvenčna zakonodaja precej pomanjkljiva in mestoma preveč v korist dolžnikov, kar onemogoča izterjevanje dolgov, zato je včasih treba uporabiti tudi kazenskopravne in druge instrumente za zavarovanje dolgov.


V naši pisarni zastopamo tako upnike kot dolžnike. Za vas uredimo prijavo terjatev v stečajne postopke in postopke prisilne poravnave ter v primeru, da je terjatev sporna, upnika zastopamo v sodnem postopku uveljavljanja terjatve. Ščitimo vaše interese, ko v postopku nastopate kot upnik, vlagamo izpodbojne tožbe in iščemo premoženje, ki ga dolžniki skrivajo, da bi se izognili plačilu obveznosti. Dolžnikom, ki jim grozi stečaj, pa svetujemo, kako na zakonit način zaščititi svoje osebno premoženje in kako lahko njihovi družinski člani ločijo svoje premoženje ter se izognejo odgovornosti za tuje dolgove.

Pomembno:

  • nihče vas ne bo obvestil o tem, da je nekdo v stečajnem postopku, kar pomeni, da morate sami poskrbeti za sprotno spremljanje objav na spletni strani AJPES-a (imate pa tudi veliko komercialnih ponudnikov, ki vam dnevno pošiljajo obvestila o stečajih). To se vidi tako, da je pri podjetju v stečaju poleg njegovega imena (firme) v sodnem registru dodan pripis »v stečaju«. Priporočamo preverjanje evidenc AJPES-a na vsaka dva meseca,

  • terjatve v stečajnem postopku je treba obvezno prijaviti v roku treh mesecev od datuma objave začetka stečaja, sicer se izgubi pravica uveljavljati terjatev, kar pomeni, da nikoli ne boste niti delno poplačani,

  • v roku treh mesecev od objave stečaja je treba prijaviti tudi ločitvene in izločitvene pravice, sicer bodo vaše terjatve obravnavane kot navadne.

Kot upniki imate možnost uveljavljanja določenih pravic v stečajnem postopku (npr. ločitvene, izločitvene pravice), ki jih je vredno preveriti v naših vprašanjih in odgovorih.

Osebni stečaj

Če se nekdo znajde v položaju, ko mu iz meseca v mesec ne uspeva poravnavati računov, dolgovi pa naraščajo ali se ne znižujejo, gre lahko v stečaj tudi kot fizična oseba oziroma kot potrošnik. To pomeni, da se izvede stečajni postopek nad njegovim premoženjem, najpomembnejši del tega postopka pa je možnost za odpust obveznosti stečajnega dolžnika in s tem možnost novega začetka.

Zakon določa, da se nad fizično osebo lahko uvede stečajni postopek, če:

  • za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače ali drugih rednih prejemkov, ki jih prejema v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev, ali

  • je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000,00 EUR.

Namen postopka osebnega stečaja je, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Terjatve upnikov v delu, v katerem te niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, razen v primeru pravnomočnosti sklepa o odpustu dolžnikove obveznosti, ko preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve.

Stečaj zapuščine

Stečaj zapuščine je dovoljeno voditi nad zapuščino po vsaki umrli fizični osebi, tj. zapustniku, če je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji ali če zapustnik ob smrti ni imel niti stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, če je premoženje, ki spada v zapuščino, v Republiki Sloveniji.

Namen postopka stečaja zapuščine je, da bi vsi upniki iz stečajne mase prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do zapustnika hkrati in v enakih deležih.

Ne glede na to, ali ste dolžnik ali upnik, vam lahko v naši pisarni svetujemo in pomagamo pri uveljavljanju vaših pravic. Za vas lahko pripravimo vlogo za uvedbo stečajnega postopka ali pomagamo pri vložitvi prijave terjatve in pri uveljavljanju izločitvene ali ločitvene pravice.