Zoper nezakonito upravno odločbo se lahko vloži tožba na sodišče in tako sproži upravni spor. Gre za sodno kontrolo zakonitosti upravne odločbe, saj o njem odloča upravno sodišče. Upravni spor določa že Ustava Republike Slovenije, ki določa, da o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov odloča sodišče. V upravnem sporu se odloča tudi o zakonitosti posamičnih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika. Za razliko od upravnega postopka upravnega spora ni mogoče začeti po uradni dolžnosti. V upravnem sporu kot stranka ne eni strani nastopa posameznik ali pravna oseba, na drugi strani pa upravni organ, ki je zadevno upravno odločbo izdal.
Kot že omenjeno pri upravnih postopkih, so upravne odločbe upravnih (državnih) organov (ZPIZ, Zavod RS za zaposlovanje, CSD ipd.), kot so na primer odločba za ugotovitev invalidnosti, odločba za priznanje nadomestila za brezposelnost, odločbe centrov za socialno delo npr. glede socialnih transferjev, odločbe inšpekcijskih organov (davčna, tržna, delovna inšpekcija …).

Tožba

Tožba v upravnem sporu je posebna, saj zanjo veljajo določena pravila, ki niso toliko značilna za druge postopke. Tožba mora biti vsebinsko dobro pripravljena, podprta z dokazi in ustrezno materialno pravno podlago. Uspeh na upravnem sodišču ni preprost, saj, kot rečeno, veljajo določena posebna pravila glede presoje nezakonitosti upravnega akta, zato je tožba ključna.

V tožbi lahko tožnik predlaga odpravo upravne odločbe, izdajo oz. vročitev upravne odločbe ali spremembo upravne odločbe.

Upravni sodni postopek (spor)

Postopek na upravnem sodišču se praviloma izvaja brez naroka, torej sodišče odloča zgolj na podlagi pisnih vlog in dokazov. Upravno sodišče je omejeno pri odločanju in bolj kot vsebino preverja zakonitost upravnega akta. Posledično je uspeh na upravnem sodišču težje doseči kot na klasičnem civilnem sodišču, kjer se presojajo vse okoliščine določene zadeve in tudi vsi dokazi (vključno z zaslišanjem strank in prič). V postopku pritožbe zoper sodbo upravnega sodišča in v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranke sodelujejo v postopku samo, če jih zastopa pooblaščenec z opravljenim pravniškim državnim izpitom (vsak odvetnik). O tožbi sodišče praviloma odloči s sodbo, izjemoma pa s sklepom.

Povzetek pomembnih dejstev:

  • Zoper upravno odločbo je možno vložiti tožbo.

  • Stranki upravnega spora sta posameznik ali pravna oseba na eni strani in upravni organ na drugi.

  • Upravno sodišče ni vezano na dokazne predloge strank.

  • Postopek pred upravnim sodiščem praviloma poteka brez naroka preko pisnih vlog.

  • Sestavo tožbe v upravnem postopku raje zaupajte strokovnjakom.

Zanimivosti in primeri

  1. Tožba zaradi molka organa

    Rok za vložitev tožbe v upravnem sporu je 30 dni od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. V primeru tožbe zaradi molka organa pa se ta vlaga prav zaradi tega, ker (upravni) postopek še ni končan in s tem upravni akt ni postal dokončen, kar je sicer procesna predpostavka za odločanje v upravnem sporu. Glede na navedeno tožba zaradi molka organa ne more biti vložena prepozno (sodba I U 392/2011).

  2. Pravni interes v tožbi

    V tožbi v upravnem sporu je treba imeti tudi t. i. pravni interes, s katerim stranka – tožnik – zatrjuje (dokaže), da bo z uspehom dosegel neko korist. Če tega ne uspe dokazati/izkazati, mu sodišče lahko tako tožbo zavrže. Povedano drugače, če tožnik ne dokaže, da je sosed pri gradbenem dovoljenju in da z uspehom v zadevi ne bo nič pridobil, mu sodišče take tožbe ne dovoli. Tako npr. sodba UPRS sklep III U 191/2014.

  3. Izdaja nezakonitega upravnega akta

    Naša pisarna je sodelovala v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ki ni bilo zakonito. Naša stranka je bila soseda nepremičnine, na kateri je bil namen gradnje. Občina je sprejela (precej koruptivno) nezakonit upravni predpis, ki je določal odmik od meje po nekem neustreznem načelu, da bi ugodila privilegiranemu sosedu. Občina in ministrstvo sta naše pritožbe ignorirala oz. zavrnila. Brez vsakega dvoma pa smo uspeli na upravnem sodišču, ki je sledilo naši tožbi na ugotovitev nezakonitosti upravnega akta. Priznamo, da bi z zadevo šli na ustavno sodišče, če zadeva ne bi bila prej ugotovljena za nezakonito, saj je bila občinska samovolja več kot očitno arbitrarna in nezakonita.

  4. Nezakonit akt državnega organa

    V drugem primeru smo izpodbijali upravni akt, ko smo zastopali javni zavod v postopku javnega naročanja, pri čemer je šlo za to, da je državni organ nezakonito odločal v postopku izbire javnega razpisa. Nasploh je pri nas področje javnih razpisov prevečkrat pod vplivom koruptivnih dejanj posameznikov in podjetij, ki se hočejo na ta način okoristiti.

  5. Pritožba na davčnem področju

    Nekaj primerov pritožb smo imeli tudi na davčnem področju, kjer pa naše izkušnje kažejo, da so tudi upravna sodišča precej naklonjena državnim »pobiranjem davkov«. V enem primeru je bil naši stranki nezakonito pobran denar v izvršbi njegovega poslovnega partnerja. Torej, poslovni partner je bil v izvršbi, naša stranka pa bi morala dobiti denar iz prodaje nekega prevoznega sredstva, vendar je FURS ta denar zasegel v postopku izvršbe, čeprav je šlo že za denar naše stranke. Niti na vrhovnem sodišču nismo uspeli, za pritožbo na ustavno sodišče pa se stranka (na žalost) ni odločila. Po našem mnenju bi vsekakor morali uspeti, saj je država dejansko vzela denar, ki ni bil od davčnega dolžnika, ampak od tretje osebe (naše stranke). Drugi podoben primer je šel pri DDV-transferjih, kjer država vztrajno navkljub drugačnim dokazom denarja ne vrne in ne prizna, da denar ni bil pridobljen nezakonito.