Na Ustavno sodišče Republike Slovenije se obrnemo, ko smo izkoristili (izčrpali) vsa t. i. redna in izredna pravna sredstva. V Sloveniji to običajno (ne pa vedno) pomeni, da smo izčrpali vsa sodišča prve, druge (višje sodišče) in tretje stopnje (Vrhovno sodišče RS). Že na vrhovnem sodišču je običajno zelo težko uspeti, ker ima danes že vrhovno sodišče vlogo ustvarjalca sodne prakse in manj vlogo odločanja v konkretnih primerih.
Rok za vložitev ustavne pritožbe je 60 dni, šteto od dneva vročitve akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba.
Kot je bilo že omenjeno, že vrhovno sodišče igra vlogo oblikovalca in snovalca sodne prakse, ustavno sodišče pa še toliko bolj. Ustavno sodišče ima ogromno diskrecijsko pristojnost, da vzame v obravnavo zgolj tiste primere, ki se mu zdijo primerni za oblikovanje sodne prakse in pravnega reda. Dejstvo je, da je ustavno sodišče zelo obremenjeno, letni pripad zadev je več kot 1000 (v letu 2017 1324), ki jih 9 sodnikov seveda ne more kakovostno obdelati, zato je bil vpeljan ta inštitut. Po drugi strani pa gre določena kritika na ustavne sodnike, da v obravnavo ne vzamejo posamezne zadeve, ki bi jih morali. Tudi naša pisarna je že imela take primere, ki bi morali biti obravnavni, pa niso bili. Posledično nam potem ostane še pritožba na evropsko sodišče za človekove pravice.
Ljudje se na ustavno sodišče zatečemo, ko po neki notranji intuiciji vemo, da nam je bila storjena krivica, so bile kršene neke temeljne človekove pravice, vrednote ipd. Naloga naše pisarne pa je, da to krivico oz. kršitev človekovih pravic damo v pravno obliko ustavne pritožbe.
V naši pisarni imamo izkušnje z zastopanjem strank pred ustavnim sodiščem. Za uspešno ustavno pritožbo je treba v prvi vrsti zadostiti vsem procesnim predpostavkam, ki jih določa zakon, kot so npr. izčrpanost pravnih sredstev, upravičenost vlagatelja pritožbe, pravni interes pritožnika in ostalo. Ustavno pritožbo je treba podkrepiti s prakso ustavnega in evropskega sodišča za človekove pravice, kar zahteva precej obsežno študijo primera. Pri vlaganju ustavne pritožbe sodelujemo tudi z varuhom človekovih pravic, ki v Sloveniji skrbi za varovanje človekovih pravic.
Priprava ustavne pritožbe danes ni (več) preprosto delo. Niti pred ustavnim sodiščem ni več lahko uspeti. Sicer nikoli ni bilo lahko, ampak gotovo lahko rečemo, da so se kriteriji v zadnjih letih zelo zaostrili. Zlasti je ustavno sodišče preveč zasuto in je zaradi obravnavanja zadev, ki so bile preveč banalne, izgubilo svoj smisel. V tej luči se je vloga ustavnega sodišča začela spreminjati. Zato mora biti ustavna pritožba ne dobro, ampak odlično pripravljena. Obsegati mora dober opis postopkov na nižjih stopnjah, kršitve človekovih pravic, primerjalno prakso ustavnega in evropskega sodišča ter odlične argumente, ki ustavno pritožbo utemeljujejo.
Če želimo imeti vsaj približne možnosti za uspeh na ustavnem sodišču, mora biti ustavna pritožba temu primerno vrhunsko pripravljena. Ne želite si hitre, površne in za prvo silo spisane ustavne pritožbe, ki jo sicer raje sami pripravite. Če se že odločite za ustavno pritožbo, naj vam ne bo težko vložiti malo več truda, angažmaja in investicije vanjo, ker to bistveno izboljša vaše možnosti za uspeh! Za našo pomoč pokličite na (01/436-43-80 ali 041 955 571) in se dogovorite za sestanek.
Človekove pravice so univerzalne, zapisane v Ustavi RS.
Rok za vložitev ustavne pritožbe je 60 dni.
V Republiki Sloveniji skrbi za varstvo človekovih pravic Ustavno sodišče Republike Slovenije.
Z ustavno pritožbo lahko zavarujete svoje človekove pravice pred slovenskim ustavnim sodiščem.
Izdelava ustavne pritožbe je zahtevno delo, zato previdno, komu zaupate to nalogo.
Pred nedavnim smo z uspešno ustavno pritožbo naši stranki omogočili varstvo njenih človekovih pravic, zdaj pa na podlagi uspešne ustavne pritožbe uveljavljamo še odškodnino, do katere je naša stranka upravičena. Zoper našo stranko sta namreč tekla hkrati kar dva sodna postopka, zaradi česar je bila predolgo in nezakonito zaprta na psihiatričnem oddelku. Ker tako višje kot vrhovno sodišče nista v tem videla kršitve, smo stranki omogočili, da je svoje pravice zavarovala pred ustavnim sodiščem.
Na žalost smo imeli pred ustavnim sodiščem kar nekaj primerov, ki jih to ni vzelo v obravnavo. Ustavno sodišče je namreč ocenilo, da ne gre za tako pomembne primere, ki bi vplivali na ustavno sodno prakso. Resnici na ljubo je šlo večkrat kot ne za drugačno zgodbo, in sicer je kazalo, da se ustavno sodišče (mestoma) raje distancira od določenih (očitnih) napak nižjih sodišč, če gre za stvari (zlasti v kazenskem postopku), ki bi lahko pomenile oprostitev določenega storilca. Ta pristop je mogoče razumljiv, nikakor pa ne pravilen, saj vnaša veliko dvoma v ustavno pravo in zaupanje ljudi v pravo.