Zapuščinski postopek

POVZETEK VSEBINE

Zapuščinski postopek je najpomembnejši del zapuščine, saj se tu obravnavajo vsa vprašanja, povezana s premoženjem pokojne osebe in njenimi dediči. Glavni namen zapuščinskega postopka je ugotovitev obsega zapuščine ter kdo to premoženje dobi in v kakšnem deležu. V članku vam poskušamo prikazati, kako zapuščinska obravnava poteka na sodišču, kaj lahko pričakujete, kako se postopek sploh začne in konča ter koliko časa traja. Pojasnimo vam tudi, na kaj morate paziti in kdaj morate iti do odvetnika. Zagotovo tedaj, ko sumite, da bodo nastale težave ali da boste v podrejenem položaju v zapuščinskem postopku, česar si ne želite.

1. Zapuščinski postopek ‒ uvod

Zapuščinski postopek je civilni postopek, ki se začne po smrti posameznika z namenom, da se ugotovi, kdo so dediči in kako se bo premoženje zapustnika razdelilo, ter da se raziščejo druge okoliščine, ki so pomembne zaradi smrti zapustnika (volila, dolgovi). Ta proces vključuje številne korake, ki jih vodi sodišče, da zagotovi strokovno in zakonito razdelitev premoženja.

Zapuščinski postopek je lahko zapleten in čustveno zahteven proces, saj vključuje pomembne odločitve, ki vplivajo na družinske odnose in finančno varnost. Prav zaradi teh okoliščin je zelo priporočljivo, da se zapuščinskih obravnav udeležite skupaj z izkušenim odvetnikom. Odvetnik vam lahko pomaga razumeti vse vidike postopka, zaščiti vaše interese in prepreči napake, ki bi lahko povzročile nepopravljivo škodo.

Sodelovanje z odvetnikom vam omogoča, da se osredotočite na osebne in čustvene vidike situacije, medtem ko odvetnik poskrbi za pravne podrobnosti in zagotovi, da je vaša dediščina ustrezno zaščitena. Zaupajte nam in nam dovolite, da vam pomagamo skozi ta pomemben pravni proces.

POMNITE - POZOR:
Bodite zelo pozorni, če s sodediči niste v dobrih odnosih in si nujno priskrbite pravno pomoč odvetnika za dedovanje, da zavarujete svoje pravice. Sestava smrtovnice ni težka naloga, niti ni tako pomembno, da notri navedete vse podatke do potankosti. Seveda je zaželeno, da ste čim bolj natančni, da bo to sodišču olajšalo delo, vendar če določenih podatkov ne veste ali jih ne morete pridobiti (npr. podatki iz zemljiške knjige, kakšni bančni podatki ipd.), ne skrbite. Podatke napišite opisno in v zapuščinskem postopku jih bo pridobilo sodišče.

Če sodišče ugotovi, da zapustnik ni imel premoženja ali samo manjše premično premoženje, se zapuščinski postopek oz. zapuščina ne uvede. Ko se zapuščinski postopek (zapuščine) zaključi, sodišče izda sklep o dedovanju. Zapuščinski postopek lahko poleg dedičev, predlagajo tudi druge zainteresirane osebe, zlasti upniki zapustnika, lahko pa tudi drugi. V tem primeru pa bodo morale osebe, ki predlagajo uvedbo zapuščinskega postopka, izkazati t. im. pravni interes.

2. Zapuščinska razprava oziroma zapuščinski postopek – začetek zapuščinskega postopka na sodišču

Zapuščinski postopek se začne in uvede po uradni dolžnosti, in sicer takoj, ko sodišče izve, da je nekdo umrl ali da je razglašen za mrtvega. Običajno bo začetek postopka nastal tako, da bodo dediči izpolnili smrtovnico, ki jo bo UE poslala sodišču, slednje pa bo uvedlo zapuščinski postopek.

Če sodišče po smrti pokojnega ni prejelo smrtovnice, lahko sestavo smrtovnice oziroma uvedbo zapuščinskega postopka na sodišču predlagajo tudi zainteresirane osebe.

ČE NI PREMOŽENJA, NI ZAPUŠČINSKEGA POSTOPKA
Če po podatkih iz smrtovnice pokojnik ni zapustil premoženja, zapuščinsko sodišče odloči, da se zapuščinska obravnava ne opravi. Tako ravna sodišče tudi, če je pokojnik zapustil samo premično premoženje, pa nobeden od tistih, ki so upravičeni dedovati, ne zahteva obravnave.

Če sodišče odloči, da ne bo opravilo zapuščinske obravnave zato, ker obstaja zapuščina samo iz premičnega premoženja, lahko osebe, ki so upravičene dedovati, izvršujejo pravice, ki jim pripadajo kot dedičem.


Ko sodišče uvede zapuščinski postopek, mu dodeli opravilno številko, ki je pomembna za odvetnika za dedovanje. S pomočjo opravilne številke je namreč dedna zadeva sodno identificirana in jo je treba uporabljati v vseh sodnih pisanjih.

ZAKAJ JE OPRAVILNA ŠTEVILKA SODIŠČA POMEMBNA?
Zlasti je pomembna zato, da ne pride do zamenjav spisovnih listov ter da stvari hitro in ekonomično potekajo. Zato je dobro in pomembno, da se ta številka dobi in da se nanjo stranka sklicuje. Običajno odvetnik za dedovanje po nekaj dneh/tednih pokliče na sodišče in dobi to opravilno številko od sodišča, nato pa v nadaljevanju sodišču pošlje priglasitev pooblastila za stranko, ki jo zastopa, ter priloži ustrezne listine, ki so pomembne za stranko in dedovanje.

To je uvodni del in začetek zapuščinskega postopka ter prva dejanja ali koraki, ki se izvedejo, da se zapuščina ali zapuščinski postopek po umrlem začne.

3. Potek zapuščinskega postopka na sodišču

Po začetni fazi preverjanja zapuščinsko sodišče nadaljuje z zbiranjem podatkov o premoženju, ki spada v zapuščino. Pomembno je, da dediči v smrtovnici navedejo vse relevantne informacije, saj bo na podlagi teh podatkov sodišče nadaljevalo z ugotavljanjem obsega zapuščine.

Če so med dediči spori, se postopek lahko podaljša, saj je treba pred nadaljevanjem razrešiti pravna nesoglasja. V takšnih primerih je ključna pomoč odvetnika za dedovanje in zapuščine, ki lahko pomaga usmerjati postopek v korist svojih strank.

UGOTAVLJANJE PREMOŽENJA IN DEDIČEV

Ko je zapuščinski postopek enkrat na sodišču, le-to po uradni dolžnosti pridobi podatke o premoženju zapustnika iz različnih virov. Ključni vir podatkov za nepremičnine je zemljiška knjiga, kjer sodišče po uradni dolžnosti (torej samo) preveri, ali je bil zapustnik lastnik nepremičnin. Prav tako sodišče pridobi podatke iz smrtovnice, ki jo je treba skrbno in natančno izpolniti. Napake ali pomanjkljivosti v smrtovnici lahko povzročijo zamude in dodatne težave v postopku, ki se bodo reševale naknadno. Če se določeni podatki zamolčijo ali ne priglasijo, se lahko zapuščinski postopek uvede dodatno in se na koncu izda dodatni sklep o dedovanju, zato prikrivanje premoženja ni smiselno.

Če ste nekaj pozabili vpisati, ni nič narobe, vendar je treba stvari reševati v okviru zapuščinskega postopka na sodišču, da ne nastanejo težave naknadno.

Posebno pomembno je, da so v smrtovnici navedeni bančni računi, vrednostni papirji in drugo premoženje. Če podatkov o tem premoženju nimate, se lahko naredi poizvedba, in sicer se sodišče prosi za predložitev teh podatkov. Za način, kako to izpeljati, se posvetujte z odvetnikom ali odvetnico za dedovanje, ki vam bo povedal/-a, kako pridobiti podatke in jih nato posredovati sodišču. Zapuščinsko sodišče bo tudi samo, po uradni dolžnosti, naredilo poizvedbe pri organizacijah za plačilni promet in nosilcih vrednostnih papirjev, da bo ugotovilo, ali je bil zapustnik lastnik kakšnega računa oziroma vrednostnih papirjev.

Sodišče bo po uradni dolžnosti preverilo tudi v registrskih evidencah, ali je bil zapustnik lastnik kakšnega vozila, plovila. Če sodišče teh podatkov ne preveri, se lahko to od sodišča zahteva tudi v okviru zapuščinskega postopka. Odvetnik ali odvetnica za dedovanje lahko s takšnimi zahtevki sodišču pomaga.

Sodišče preveri pri pokojninskem zavodu ZPIZ, ali je zapustnik prejemal pokojnino ter ali so bile morebitne neizplačane pokojninske pravice. Dediči morajo predložiti informacije o posebnostih, vezanih na zapustnika, kot so posojila, dolgovi, neporavnane terjatve ali drugi pravni posli, ki so pomembni za zapuščino. Če obstajajo spori glede dediščine, je pomembno, da se že v tej fazi pridobi pravna pomoč, saj bo odvetnik za dedovanje in zapuščine znal ustrezno svetovati in preprečiti poznejše zaplete.

PREVERJANJE DOLGOV, TERJATEV IN OPOROKA

Sodišče zbira tudi podatke o dolgovih zapustnika, saj morajo dediči vedeti, ali dedujejo tudi zapustnikove dolgove. Sodišče se sicer z dolgovi per se (tj. samo po sebi) ne ukvarja in se ni dolžno s tem ukvarjati, ker so upniki sami odgovorni izterjati terjatve iz zapuščine. Seveda je za dediče pomembno, ali obstojijo dolgovi, da se lažje odločijo glede sprejema zapuščine, ampak ta podatek je včasih neznan ali ga je treba šele ugotoviti. Zato tu zelo prav pride pomoč odvetnika za dedovanje, ki bo te stvari raziskal s pomočjo stranke.

Obstoj oporoke sodišče preveri tako, da pregleda register oporok pri Notarski zbornici Slovenije in pri sodišču.
Če je oporoka najdena, se prouči njena veljavnost, kar lahko vpliva na razdelitev dediščine. Več o oporokah si lahko preberete na tej povezavi -->> Več o tem si lahko preberete na spodnji povezavi:

https://www.op-petek.si/podrocja-dela/kako-napisati-veljavno-oporoko-in-kaksne-so-posledice-ce-oporoke-ni/

GLAVNA FAZA POSTOPKA – zbiranje podatkov in priprava na zapuščinsko obravnavo

V tej fazi sodišče združuje vse pridobljene informacije iz uradnih evidenc in tiste, ki so jih predložili dediči, upniki in druge zainteresirane osebe. Sodišče analizira vse prejete podatke in jih primerja s predloženimi dokumenti, kar je ključnega pomena za pravilno odločanje. Sodelovanje dedičev in njihovih odvetnikov za dedovanje in zapuščine je v tej fazi izjemno pomembno, saj lahko pomembno vplivajo na končno odločitev sodišča.

RAZPIS GLAVNE ZAPUŠČINSKE OBRAVNAVE

Ko sodišče zbere vse relevantne podatke, je pripravljeno na razpis glavne obravnave. Na zapuščinski obravnavi se dediči lahko dogovorijo o delitvi premoženja ali pa sodišče samo odloči o razdelitvi v skladu z zakonskimi določbami ali oporoko. Če dediči ne dosežejo sporazuma, lahko sodišče predlaga mediacijo ali sodni postopek nadaljuje po redni poti, kar običajno ni dobro za vpletene dediče.

4. Kako je v praksi videti celotni zapuščinski postopek oziroma potek zapuščine?

Zapuščinski postopek v praksi:

Običajno stranka najprej z mrliškim listom odide na UE, ki ji je poslala vabilo na izpolnitev smrtovnice, le-to izpolni skupaj z matičarjem oziroma sama vpiše, kar ve, preostalo izpolnita skupaj. V smrtovnico se vpiše veliko podatkov, glavni podatki za dedovanje so vezani na obseg zapuščine, dediče in morebitno oporoko, ki se lahko predloži matičarju, lahko pa ne. Potem stranka, če ne najame (sicer vabilo dobi odvetnik za zapuščine) odvetnika, čaka na poziv sodišča – sodno pošiljko. V prvi fazi večina zapuščinskih sodišč pošlje dedičem poziv, v okviru katerega jim predstavi podatke o premoženju zapustnika, ki ga je samo našlo v javnih evidencah. Hkrati s tem pozivom sodišče ponudi dedičem možnost, da se izjasnijo o sprejemu dediščine, pošljejo morebiten dedni dogovor ali zastavijo kakšna druga vprašanja. Namen poziva je v tem, da se v postopku pohitrijo zadeve, če bi že zgolj na podlagi odziva dedičev zapuščinsko sodišče ugotovilo, da lahko izda sklep o dedovanju brez razpisa zapuščinskega naroka. Če za to sodišče nima pogojev ali če dediči na poziv ne odgovorijo, bo v nadaljevanju sledilo vabilo sodišča na zapuščinsko obravnavo. Sodišče vabilo pošlje kakšen mesec ali dva pred obravnavo, zato je dobro to čim prej prevzeti, da ne izgubljate časa z vročanjem, ki je 15 dni. Ali še huje, da pošiljke ne prevzamete in se bo vročalo v vaš poštni predal.

VABILO NA ZAPUŠČINSKO RAZPRAVO OZIROMA ZAPUŠČINSKO OBRAVNAVO
V vabilu na obravnavo – razpravo na sodišču so napisane vse potrebne okoliščine, ki so pomembne za dediča, zlasti če sodišče ni predhodno pošiljalo dedičem poziva. V pisanju sodišče pogosto pojasni dediču, da lahko da izjavo, da predloži oporoko, da opredeli stroške oziroma druge navedbe, ki so pomembne za njegovo dedovanje. Prav tako so določeni datum, ura in naslov obravnave na okrajnem sodišču.

KAKO ZAPUŠČINSKA OBRAVNAVA IZGLEDA NA SODIŠČU
Na zapuščinskem sodišču je obravnava precej suhoparna in poteka izredno hitro. Sodišča letno opravijo več kot 20.000 obravnav na 44 sodiščih, kar je kar veliko obravnav dnevno. Upoštevati je treba, da imajo sodniki razpisane obravnave enkrat ali dvakrat na teden in takrat imajo tudi več kot 5 zapuščinskih obravnav, kar pomeni včasih 30 minut na obravnavo. Nemalokrat stranke sploh ne vedo, kaj morajo reči, to pa je razlog za veliko napak, ki jih lahko naredijo stranke.

Sodišče na naroku naprej preveri, ali so prišli vsi vabljeni (dediči ipd.). Potem se začne postopek, preveri se, kaj spada v premoženje zapuščine in kdo so dediči. Povzamejo se vse nepremičnine, bančni računi, vrednostni papirji, avtomobili ipd., kar se zapiše v zapisnik, nato pa sodnik vpraša, ali so se dediči kaj zmenili. Če so soglasni, se sklene dedni dogovor in je zadeva zaključena.

SKLEP O DEDOVANJU IN PRAVNOMOČNOST SKLEPA O DEDOVANJU
Sodišče določi višino takse in pove, da sklep o dedovanju izide pisno. Stranke vmes dobijo in plačajo takso, sklep o dedovanju pa praviloma dobijo v nekaj tednih.

Ko stranke dobijo sklep o dedovanju, imajo dediči ‒ stranke možnost pritožbe, lahko pa se pritožbi tudi odpovedo. Če ni pritožbe ali so se dediči pritožbi odpovedali, nastopi pravnomočnost sklepa, ki pa je izvršilni naslov za urejanje zadev z bančnimi računi, avtomobili, vrednostnimi papirji ipd. Prav tako se v zemljiško knjigo vpišejo vse nepremičnine v deležih, kot je določilo sodišče v sklepu o dedovanju oziroma dednem dogovoru.

Torej je nujno, da dobite potrdilo o pravnomočnosti, sicer vam nihče od uradnih organov ne bo ničesar urejal. Pravnomočnost je posledično ključna za dejansko izvršitev odločbe in urejanje zadev pri uradnih organih.

5. Trajanje zapuščinskega postopka, stroški zapuščinskega postopka in davek na dediščino

TRAJANJE ZAPUŠČINSKEGA POSTOPKA
Zapuščinski postopki v povprečju trajajo 6 mesecev, nekoliko je odvisno od kraja, v Ljubljani in večjih mestih, kjer je zadev več, lahko nekoliko dlje, v manjših mestih tudi manj. Zaradi velikega obsega zapuščinskih zadev tako na večjih zapuščinskih postopkih traja nekaj mesecev, preden se razpiše prva obravnava, kje drugje pa je vabilo na zapuščinski narok že v nekaj mesecih (na primer treh). Običajno se veliko zapuščin zaključi na prvi obravnavi, kar potrjuje našo tezo, da so zapuščinske obravnave hitre in mnogokrat celo prehitre ter da ljudje ne dojemajo, kaj se je zgodilo. Zaradi tega marsikdaj nastanejo težave, ki jih nemalokrat niti ni možno sanirati. Iz statistike sodišča izhaja, da je bilo leta 2023 85 % vseh zadev rešenih na prvi zapuščinski obravnavi.

Seveda se lahko zapuščinski postopek zaradi sporov zelo zavleče, in ko rečemo zelo, to pomeni leta oziroma tudi desetletja.

STROŠKI ZAPUŠČINSKEGA POSTOPKA IN DRUGA FINANČNA BREMENA
Stroški zapuščinskega postopka so sodna taksa, odvetniški stroški, ki jih plačate odvetniku, in davek na dediščino, ki sicer ni strošek, je pa finančno breme dediča.


Na glavni obravnavi v zapuščinskem postopku vas bo sodišče vprašalo tudi po vrednosti zapuščine. Na podlagi tega se odmeri sodna taksa. Običajno, če nimate namena prodajati/odsvajati ali deliti tega premoženja (nepremičnin), je smiselno določiti/izjaviti spodnji minimum vrednosti, da plačate čim nižjo sodno takso. Če pa boste/imate namen nepremičnine odsvajati/prodajati, potem dajte čim višji znesek.

Davčni svetovalci so nam sicer povedali, da če ni neke davčne odločbe, ki bi dala vrednost nepremičnin po njihovem izračunu (na primer odmera davka pri prodaji davka od prometa nepremičnin DPN), potem lahko davčna uprava svobodno spreminja oziroma določa ceno oziroma vrednost. V vsakem primeru menimo, da je smiselno upoštevati vrednost glede na to, kaj imate namen narediti z nepremičnino v konkretnem primeru.

V zapuščinskem postopku se sodna taksa odmeri ob koncu postopka, ko sodišče zaključi obravnavo. Sodna taksa se odmeri od vrednosti zapuščine, ki se izračuna na način po spodnjem primeru.

Primer izračuna sodne takse:

Zapustnik je zapustil nepremičnino ‒ stanovanje, avto in denar na računu. Vrednost stanovanja je 100.000 EUR, avto je star in je vreden 1.000 EUR, na računu pa je 16.000 EUR prihrankov. Sodišče od te vsote 117.000 EUR odbije pogrebne stroške v višini 1.000 EUR in dolgove v višini 1.000 EUR. Vrednost zapuščine je torej 115.000 EUR. Sodna taksa (tar. št. 9211), ki jo bodo morali plačati dediči, znaša 720 EUR.

Sodno takso vam odmeri sodišče in pošlje na dom oziroma naslov, ki ga ima sodišče. Včasih sodišče te podatke dediču izroči že na zapuščinskem naroku, na katerem je bila zadeva zaključena. Taksa se lahko plača:
z gotovino ali s plačilnimi karticami na vložišču oziroma blagajni sodišča ali na transakcijski račun sodišča, ki vam ga sodišče pošlje v plačilnem nalogu
Pri plačilih bodite pozorni na sklic in iz previdnosti pošljite potrdilo o plačilu na sodišče.

DAVEK NA DEDIŠČINO
Dediči morajo praviloma plačati tudi davek na dediščino, ki ga odmerja FURS na podlagi podatkov sodišča. Dediči I. dednega reda pa so oproščeni plačila davka na dediščino. Več o davkih na dediščine in primerih si lahko preberete v našem blogu.

6. Udeleženci zapuščinskega postopka

Udeleženci zapuščinskega postopka so:

1. Dediči
Dediči so ključni udeleženci zapuščinskega postopka, saj so tisti, ki dedujejo premoženje zapustnika. Ločimo dve glavni skupini dedičev:
- Zakoniti dediči – dedujejo po zakonskem dednem redu, če zapustnik ni zapustil oporoke.
- Oporočni dediči** – dedujejo na podlagi oporoke, ki jo je zapustnik sestavil pred smrtjo.

2. Volilojemniki
Volilojemniki so osebe, ki jim je zapustnik v oporoki namenil določeno stvar ali pravico, ne da bi bile opredeljene kot dediči. To pomeni, da volilojemnik prejme določeno premoženje, ki ga je zapustnik izrecno določil v oporoki, vendar načeloma ne odgovarja za dolgove zapustnika, razen če je to v oporoki izredno določil. Volilojemniki lahko sodelujejo v zapuščinskem postopku, da uveljavljajo svoje pravice iz oporoke.

3. Ločitveni upniki
Ločitveni upnik – je stranka zapuščinskega postopka, vendar mora svojo pravico prijaviti v 3 mesecih po smrti zapustnika. V svoji vlogi predlaga, da se ta njegova ločitvena pravica (na primer lastninska pravica) loči od zapuščinskega premoženja (tj. iz zapuščine).

4. Upniki
Upnik – ni stranka zapuščinskega postopka, lahko pa uveljavlja svojo terjatev v zapuščini (zapuščinski obravnavi) ali pozneje. Ker ni stranka zapuščinskega postopka, ni vabljen na zapuščino niti ne more uveljavljati nobenih pravic (pritožbe ipd.), lahko pa izterja dolg od dedičev do višine podedovanega premoženja.

5. Republika Slovenija in/ali občina

Republika Slovenija in občina sta po uradni dolžnosti prisotni le, če je zapustnik prejemal socialno pomoč oziroma socialne prejemke ali če ni dedičev.

Sklep
Zapuščinski postopek vključuje različne udeležence, ki imajo svoje pravice in obveznosti. Dediči in volilojemniki so tisti, ki prejmejo premoženje zapustnika, medtem ko imajo ločitveni upniki in upniki interes, da se njihove terjatve iz zapuščine poplačajo. Vsak
udeleženec mora poznati svoje pravice in dolžnosti, da lahko učinkovito sodeluje v postopku.

Ali je nekdo stranka v postopku, je ključnega pomena, saj ima stranka pravico prejemati vabila in prihajati na zapuščinsko obravnavo. Druge osebe ali udeleženci, ki nimajo statusa stranke in ne dobijo vabila, pa se morajo sami pozanimati, kdaj so obravnave in uveljavljati svoje pravice brez sodnega obveščanja.

V primeru nejasnosti ali sporov je priporočljivo poiskati pravni nasvet odvetnika za dedovanje, ki lahko zagotovi ustrezno pravno zaščito in pomoč pri uveljavljanju pravic v zapuščinskem postopku.

POMNITE:
Zapuščinski postopek je lahko izjemno zapleten in čustveno zahteven proces, saj vključuje pomembne odločitve, ki vplivajo na družinske odnose in finančno varnost. Prav zaradi teh okoliščin je zelo priporočljivo, da se zapuščinskih obravnav udeležite skupaj z izkušenim odvetnikom. Odvetnik vam lahko pomaga razumeti vse vidike postopka, zaščiti vaše interese in prepreči napake, ki bi lahko povzročile nepopravljivo škodo.
Sodelovanje z odvetnikom vam omogoča, da se osredotočite na osebne in čustvene vidike situacije, medtem ko odvetnik poskrbi za pravne podrobnosti in zagotovi, da je vaša dediščina ustrezno zaščitena. Zaupajte nam in nam dovolite, da vam pomagamo skozi ta pomemben pravni proces.

7. Pogosta vprašanja in odgovori:

1. Kdaj dediščina preide na dediče?

Formalnopravno zapuščina preide na dediče s trenutkom zapustnikove smrti. To je pomembno zato, ker formalno s smrtjo dediči postanejo formalni dediči, težava pa je v praksi, saj noben organ ali organizacija (banka, ZPIZ ...) ne bo formalno ukrepal, dokler dediči in njihovo premoženje ne bo pravnomočno določeno v sklepu o dedovanju. In tu se pojavijo zapleti med formalnostjo, da je nekdo dedič, in dejanskostjo, kdaj formalno dobi papir, da je dedič. V praksi s tem lahko nastane prenekatera težava in strošek.

2. Ali je treba o smrti pokojnika obvestiti sodišče in vložiti zapuščinski postopek oziroma zapuščinsko obravnavo?

Sodišče o smrti zapustnika običajno obvesti matični urad. Vendar pa je pomembno, da dediči ali drugi upravičenci predložijo morebitne dodatne informacije, kot so oporoka, posebna premoženja ali drugi dediči.

3. Kje dobim smrtovnico oziroma kdo jo izpolni?

Smrtovnico na upravni enoti sestavi matičar, torej sektor matičnega urada. Matičar povabi dediče na sestavo smrtovnice, lahko pa se pozanimate in naročite ter pridete na sestavo tudi brez vabila.

4. Kje in katero sodišče vodi zapuščinski postopek?

Zapuščinski postopek vodi okrajno sodišče, ki je najnižje sodišče v hierarhiji sodišč v RS. Okrajnih sodišč v Republiki Sloveniji je 44, vaš postopek pa se bo vodil po kraju, na katerega območju je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče (t. i. zapuščinsko sodišče).

Če zapustnik ob smrti ni imel niti stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, je pristojno krajevno sodišče v Republiki Sloveniji, na katerega območju je zapuščina.
Če je zapustnikovo premoženje v različnih krajih Republike Slovenije, je za zapuščinsko obravnavo pristojno krajevno sodišče, na katerega območju je pretežni del zapuščine.


Ali je treba o smrti pokojnika obvestiti sodišče in vložiti zapuščinski postopek oziroma zapuščinsko obravnavo?

Kot omenjeno sodišče o smrti zapustnika običajno obvesti matični urad. Vendar pa je pomembno, da dediči ali drugi upravičenci predložijo morebitne dodatne informacije, kot so oporoka, posebna premoženja ali drugi dediči.


5. Ali se lahko zapuščinske obravnave udeležijo tudi nepovabljene osebe in katere so to?

»Nepovabljene osebe« se lahko udeležijo obravnave le, če imajo pravni interes, tj. da imajo določene pravice iz zapuščine. To so lahko upniki, ki želijo zavarovati svoje terjatve, ali osebe, ki menijo, da so dediči, a niso vključeni v začetno obravnavo.

Zapuščinske obravnave so sicer javne, kar pomeni, da jim brez posebnega vabila lahko prisostvuje kdorkoli, nima pa javnost pravice aktivno sodelovati v postopku.

6. Ali sta zapuščinska obravnava in odločitev sodišča o dedovanju odvisni od prisotnosti povabljenih dedičev in drugih do dediščine upravičenih oseb?

Ne, obravnava lahko poteka tudi v odsotnosti dediščine upravičenih oseb, če so bile pravilno povabljene. Sodišče odloča na podlagi razpoložljivih dokazov.

7. Kakšne so posledice, če pravilno vabljen dedič ne pride na zapuščinsko obravnavo?

Če dedič ne pride na zapuščinsko obravnavo in ni dal izjave o sprejemu ali nesprejemu dediščine, se šteje, da je dediščino sprejel in ne trpi negativnih posledic. Razen seveda, če se je želel odpovedati zapuščini ali je želel svoj delež odstopiti sodediču.

8. Ali lahko dedič svoj delež odstopi drugemu dediču in v katerih primerih?

Dedič lahko pred delitvijo dednega premoženja svoj dedni delež, bodisi v celoti ali deloma, prenese samo na sodediča. To pomeni, da lahko en dedič svoj del dediščine odstopi drugemu dediču, vendar ne tretjim osebam zunaj kroga dedičev.

Za odstop dednega deleža je nujno skleniti pogodbo o prenosu dednega deleža, ki mora biti overjena. To zagotavlja pravno veljavnost prenosa in preprečuje morebitne poznejše spore med dediči.

Če dedič sklene pogodbo o prenosu dednega deleža z osebo, ki ni dedič, ta pogodba dediča zavezuje le, da po razdelitvi izroči svoj delež sopogodbeniku. S takšno pogodbo sopogodbenik ne pridobi nobenih drugih pravic do zapuščine do trenutka delitve.

Dediči se lahko tudi dogovorijo, da bodo v sorazmerju s svojimi dednimi deleži postali solastniki določenih zapuščinskih stvari. To pomeni, da lahko sklenejo sporazum o delitvi premoženja brez potrebe po sodni razdelitvi.

Priporočljivo je, da se pred kakršnimkoli prenosom dednega deleža posvetujete z izkušenim odvetnikom za dedovanje in zapuščine, da zagotovite pravno ustreznost in zaščitite svoje interese.

9. Kakšna je razlika med odpovedjo dediščini in odstopom dednega deleža?

Pomembno je razlikovati med odpovedjo dediščini in odstopom dednega deleža:

Odpoved dediščini pomeni, da dedič v celoti zavrne svojo pravico do dedovanja. Lahko se odpove dedovanju samo v svojem imenu ali tudi v imenu svojih potomcev. Torej, da nihče v njegovi liniji po njem ne more dedovati.

V primeru odpovedi dedovanju dedič ne more določiti, komu bo njegov delež pripadel, saj se dediščina razdeli med preostale dediče v skladu z njihovimi deleži.

Odstop dednega deleža drugemu dediču pa pomeni, da dedič ne zavrne svoje pravice do dedovanja, temveč svoj delež sprejme in prenese na drugega dediča.

10. Kakšna je vloga sodišča v zapuščinskem postopku oziroma zapuščina?

Sodišče vodi postopek, zagotavlja zakonitost in pravičnost ter izda sklep o dedovanju, ki določa deleže posameznih dedičev.


11. Kako lahko preverim, ali je bila napisana oporoka?

Ob smrti zapustnika sodišče preveri register oporok, ki ga vodi Notarska zbornica Slovenije. Če je oporoka registrirana, se upošteva pri delitvi dediščine. Če ni registrirana, jo lahko dediči predložijo sodišču, če jo imajo v posesti.


12. Kakšna je razlika med zakonitimi, oporočnimi in nujnimi dediči?

Zakoniti dediči so določeni po zakonu, če oporoka ne obstaja. Oporočni dediči so tisti, ki jih zapustnik določi v svoji oporoki. Nujni dediči pa so določeni po zakonu in imajo pravico do nujnega deleža dediščine, ne glede na oporoko. Bolj natančno opredelitev vseh treh dedičev si lahko pogledate spodaj:

V skladu z Zakonom o dedovanju v Sloveniji obstajajo tri glavne kategorije dedičev: zakoniti, oporočni in nujni dediči. Vsaka kategorija ima svoje posebnosti in pravice, ki jih je pomembno razumeti.

Zakoniti dediči
Zakoniti dediči so tisti, ki dedujejo na podlagi zakona, kadar ni oporoke ali kadar oporoka ne zajema celotnega premoženja. Dedovanje po zakonu poteka po dednih redih, ki so določeni v Zakonu o dedovanju. Prvi dedni red vključuje zapustnikove potomce in zakonca, drugi dedni red vključuje starše in zakonca, tretji dedni red pa vključuje stare starše in njihove potomce (10.‒20. člen Zakona o dedovanju).

Oporočni dediči
Oporočni dediči so tisti, ki jih zapustnik določi v svoji oporoki. Oporočitelj lahko z oporoko razpolaga s svojim premoženjem na način in v mejah, kot to določa zakon (8. člen Zakona o dedovanju). Oporoka mora biti sestavljena v skladu z zakonskimi določbami, da je veljavna (59.‒62. člen Zakona o dedovanju).


Nujni dediči
Nujni dediči so posebna kategorija dedičev, ki imajo pravico do nujnega deleža zapuščine, ne glede na vsebino oporoke. Nujni dediči vključujejo zapustnikove potomce, posvojence, starše in zakonca (25. člen Zakona o dedovanju). Nujni delež je del zapuščine, s katerim zapustnik ne more prosto razpolagati, in znaša polovico zakonitega deleža za potomce, posvojence in zakonca ter tretjino za druge dediče (26. člen Zakona o dedovanju).


13. Kaj se zgodi, če zapuščina vključuje nepremičnine in je več dedičev?

Če je del zapuščine nepremičnina, jo lahko dediči razdelijo sporazumno ali pa sodišče odloči o njeni delitvi. Če dediči ne dosežejo dogovora, bo vsak dedič dobil njemu lasten del nepremičnine. Po koncu zapuščinskega postopka pa bodo dediči lahko sprožili nov postopek za delitev solastnine.

14. Kaj storiti, če po zapuščinski obravnavi najdemo novo premoženje zapustnika?

Kasneje (novo) najdeno premoženje zapustnika – Če se kasneje najde novo premoženje, se to javi sodišču, s pobudo po izdaji dopolnilnega sklepa o dedovanju. Sodišče pa ne uvede novega zapuščinskega postopka, temveč odloči v okviru prejšnjega zapuščinskega postopka. Po domače povedano samo izda nov (dodatni) sklep o dedovanju. Tudi zoper ta sklep o dedovanju je mogoča pritožba, ne pa več zoper star (že izdan) sklep o dedovanju, saj je bilo o tistem premoženju že odločeno. Lahko pa nastanejo težave, ker sodišče v tem zadnjem sklepu o dedovanju odloči glede na prejšnje stanje dedičev in ste vi že razdelili premoženje glede na prejšnje stanje, zdaj pa bi lahko prišlo do nekega novega (večjega) premoženja, kar lahko precej spremeni situacijo.

15. Ali potrebujem odvetnika za zapuščinski postopek?

Ni obvezno, je pa zelo priporočljivo, še posebej v primeru sporov med dediči, kompleksnih oporokah ali velikih vrednosti zapuščine. Odvetnik za dedovanje in zapuščine vam lahko pomaga zaščititi vaše pravice, preprečiti napake in zagotoviti pravično razdelitev dediščine.


Ali je mogoča pritožba na sklep o dedovanju in v katerih primerih?

Dediči, ki niso zadovoljni z odločitvijo sodišča glede dedovanja, imajo pravico vložiti pritožbo na sklep o dedovanju. Pritožba mora biti vložena v 15 dneh od vročitve sklepa. Ko je pritožba vložena, se izvršitev sklepa načeloma zadrži, kar pomeni, da do dokončne odločitve višjega sodišča dediči ne morejo razpolagati z dediščino.

Vendar pa lahko sodišče odloči, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa, če so s sklepom odrejeni ukrepi za zavarovanje zapuščine in bi odložitev teh ukrepov lahko povzročila nepopravljivo škodo. Takšne situacije se lahko pojavijo, če obstaja nevarnost, da bi dediči ali druge osebe ravnale s premoženjem na način, ki bi škodoval pravicam preostalih dedičev ali upnikov.

Če se dediči odločijo za pritožbo, je priporočljivo, da se posvetujejo z odvetnikom za dedovanje in zapuščine, saj lahko pravni strokovnjak oceni možnosti za uspeh pritožbe ter pripravi ustrezne argumente.

OPOZORILO:
Opozoriti je treba, da v pritožbenih postopkih ni preprosto uspeti (tudi statistika kaže enako).

16. Kaj se obravnava na zapuščinski razpravi oziroma zapuščinski obravnavi?
Na razpravi se obravnavajo:
• veljavnost oporoke,
• volila,
• obseg premoženja,
• pravice in obveznosti dedičev,
• stroški, povezani s pogrebom zapustnika,
• sodna taksa,
• morebitni dolgovi zapustnika.

17. Ali sodišče odloča o davku na dediščino?
Na zapuščinski obravnavi se ne odloča o davčnih vprašanjih davka na dediščino in sodišče o tem ne odloča, zato se je dobro o tem prej posvetovati z odvetnikom ali davčnim svetovalcem, najbolje v povezavi z odvetnikom za dedovanje. Naša pisarna sodeluje z izkušenimi davčnimi svetovalci, ki so specializirani za ta vprašanja.

Pri tem pa pogosto prihaja do zmote, da se (ne) upošteva partnerjev zakončev delež, ki sta ga skupaj pridobivala v času trajanja zakonske ali izvenzakonske skupnosti. Torej če sta v času skupnosti pridobila hišo, ki pa je bila pisana samo na pokojnega bi zakoncu po zakonu pripadala polovica iz naslova skupnega premoženja, druga polovica pa bi se delila na tretjine.

Na glavni obravnavi v zapuščinskem postopku vas bo sodišče vprašalo tudi po vrednosti zapuščine. Na podlagi tega se odmeri sodna taksa. Običajno, če nimate namena prodajati/odsvajati ali deliti tega premoženja (nepremičnin) je smiselno določiti/izjaviti spodnji minimum vrednosti, da plačate čim nižjo sodno takso.

Primer višine takse: če je vrednost zapuščine npr. stanovanje v vrednosti 115.000 € - znaša sodna taksa 720 €.

Ko se zapuščinski postopek zaključi, običajno sodnik/ca sporoči, da je zapuščinska obravnava zaključena in vam ob tem ne izda ničesar. Kljub temu lahko prosite za izvod zapisnika, kar bi vam svetovali, saj vam lahko še kako prav pride v primeru zapletov. Potem vam sodišče po pošti pošlje najprej plačilo sodne takse, po urejenem plačilu pa vam pošlje še sklep o dedovanju in morebitni dedni dogovor, ki ima značilnosti sodne poravnave.

Pritožba - Na sklep o dedovanju se lahko pritožite v roku 15 dni od prejema sklepa o dedovanju. Vam pa odsvetujemo, da pritožbo zoper sklep o dedovanju pišete sami, saj uspeti v tem pritožbenem postopku ni lahko. Če se v roku ne pritožite ali se odpoveste pritožbi, postane sklep o dedovanju pravnomočen in s tem je zapuščinski postopek končan.

Vpis v zemljiško knjigo – Sodišče na podlagi sklepa o dedovanju, po uradni dolžnosti, vpiše nepremičnine v zemljiško knjigo, katerih lastnik ste postali in sami ne potrebujete storiti ničesar.

Kasneje (novo) najdeno premoženje zapustnika – Če se kasneje najde novo premoženje, se to javi sodišču, s pobudo po izdaji dopolnilnega sklepa o dedovanju. Sodišče pa ne uvede novega zapuščinskega postopka, temveč odloči v okviru prejšnjega zapuščinskega postopka. Po domače povedano samo izda nov (dodatni) sklep o dedovanju. Tudi zoper ta sklep o dedovanju je mogoča pritožba, ne pa več zoper star (že izdan) sklep o dedovanju, saj je bilo o tistem premoženju že odločeno. Lahko pa pride do težav, ker sodišče v tem zadnjem sklepu o dedovanju odloči glede na prejšnje stanje dedičev in ste vi že razdelili premoženje glede na prejšnje stanje, zdaj pa bi lahko prišlo do nekega novega (večjega) premoženja, kar lahko precej spremeni situacijo.

ZANIMIVOSTI IN PRIMERI

1. Kako poteka zapuščinska razprava?

   Zapuščinska obravnava poteka običajno zelo hitro in se je nanjo treba dobro pripraviti. Običajno se konča v nekaj minutah in ljudje sploh ne pričakujejo kaj se je zgodilo. V enem primeru je stranka prišla v našo pisarno in povedala, da je narok trajal 5 minut in sploh ne ve kaj se je zgodilo. Drugi dediči (bratje) so prišli z odvetniki in stranka je prišla k nam s sklepom o dedovanju, kjer so jo zelo prinesli naokoli. Pred narokom so bili vse zmenjeni po naroku pa šok.

2. Ali se da zapuščinski razpravi izogniti, odpovedati dediščin?

   Da. Odpoved vnaprejšnjemu dedovanju je mogoča, vendar samo v celoti, ne deloma, zato predvidno! To pomeni, da se lahko odpoveste samo celoti zapuščini zapustnika in ne samo deloma ali na dan, ko podate izjavo. Če se dediščini odpoveste ne dobite ničesar po zapustniku, tudi če je zapustnik brezdomec, ki ob podpisu izjave in ob smrti postane milijarder in seveda tega niste mogli vedeti, ko ste izjavo popisovali. Odpoved je dokončna.

3. Stranka, ki ni želela vzeti dediščine?

   Imeli smo stranko, ki je z denacionalizacijo dobila nekaj deset tisoč evrov. Povedala je da je ta denar že dobila pred leti in da ji ne pripada. Da naj se vrne RS. Druga sodedinja je denar vzela. Naša stranka ni razumela, da se dedičini lahko samo odpove in potem ne dobi ničesar oz. dobi ta denar (njen) druga dedinja. Zelo težko smo ji pojasnili, da naj vzame denar in ga potem damo/vrnemo RS.
   
   Epilog zgodbe:
   Denar RS ni želela oz. na naš dopis kam nakažemo denar nikoli nismo prejeli odgovora. Stranka je bila prisiljena obdržati denar. :)