Zapuščinski postopek

Vas zanima, na kaj morate biti pozorni, ko greste na sodišče v zapuščinskem postopku? V videu najdete tudi kdaj vzeti odvetnika na sodišče in kako hitro se sorodniki skregajo med seboj! Dobrih 5 minut investicije v znanje, ki se vam lahko bogato poplača. Ne spreglejte videa!

smrtovnica (mrliški list)

Zapuščinski postopek se uvede (začne) na podlagi mrliškega lista, ki ga imenujemo tudi smrtovnica.

Hitre povezave: Udeleženci zapuščinske obravnave | Dedni red in parantele


Slednjo običajno pripravijo dediči umrlega, potem pa jo mora matičar na UE (upravni enoti) posredovati sodišču v roku 30 dni po smrti. Sodišče nato uvede zapuščinski postopek. Zelo pomembno pri zapuščinskem postopku je, da je smrtovnica do potankosti izpolnjena in da so vpisani vsi potrebni podatki, kot na primer kdo so dediči, ali je bila sestavljena oporoka ipd. Pride lahko namreč do spregleda določenih dejstev, ki lahko predstavljajo problem v zapuščinski obravnavi, če jih smrtovnica ne navaja pravilno, zlasti če odnosi med dediči niso dobri.

Zato bodite zelo pozorni, če s sodediči niste v dobrih odnosih in si nujno priskrbite pravno pomoč odvetnika za dedovanje, da zavarujete svoje pravice. Sestava smrtovnice ni težka naloga, niti ni tako pomembno, da notri navedete vse podatke do potankosti. Seveda je zaželeno, da ste čim bolj natančni, da bo to sodišču olajšalo delo, vendar če določenih podatkov ne veste ali jih ne morete pridobiti (npr. podatki iz zemljiške knjige, kakšni bančni podatki ipd.), ne skrbite. Podatke napišite opisno in v zapuščinskem postopku jih bo pridobilo sodišče.

Če sodišče ugotovi, da zapustnik ni imel premoženja ali samo manjše premično premoženje, se zapuščinski postopek oz. zapuščina ne uvede. Ko se zapuščinski postopek (zapuščine) zaključi, sodišče izda sklep o dedovanju. Zapuščinski postopek lahko poleg dedičev, predlagajo tudi druge zainteresirane osebe, zlasti upniki zapustnika, lahko pa tudi drugi. V tem primeru pa bodo morale osebe, ki predlagajo uvedbo zapuščinskega postopka, izkazati t. im. pravni interes.

Zapuščina - Udeleženci in stranke

Osebe, ki lahko sodelujejo v zapuščinskem postopku oz. zapuščini po pokojnem, so zlasti dediči po pokojnem zapustniku, bodisi so to zakoniti ali oporočni dediči (če je bila oporoka).

Zapuščina – Stranke v postopku:

- dediči (zakoniti in oporočni),
- volilojemniki,
- ločitveni upniki,
- upniki pa niso stranke ampak so samo udeleženci zapuščinskega postopka, ki lahko dobijo določene podatke iz zapuščine.

Oporočni dedič – če je zapustnik napravil oporoko in v njej določil oporočnega dediča ali več dedičev potem ta ali te osebe dedujejo skladno z oporoko. Seveda je pri tem potrebno upoštevati tudi nujni delež in nujne dediče.

Volilojemnik – je oseba, ki ji je zapustnik z oporoko naklonil določeno stvar ali pravico, ki jo mora izpolniti oporočni dedič. Oporočni dedič mora izročiti stvar ali omogočiti pravico volilojemniku (npr. izročiti pralni stroj, kubik drv, orodje, omogočiti služnost stanovanja), ki mu jo izvolil zapustnik. V starih časih je bilo tega več, danes v oporokah tega ne vidimo tako pogosto. Se pa še vedno kdaj zgodi.

Ločitveni upnik – je stranka zapuščinskega postopka, vendar mora svojo pravico prijaviti v roku 3 mesecev po smrti zapustnika. V svoji vlogi predlaga, da se ta njegova ločitvena pravica (npr. lastninska pravica) loči od zapuščinskega premoženja (tj. iz zapuščine).

Upnik – ni stranka zapuščinskega postopka, lahko pa uveljavlja svojo terjatev v zapuščini (zapuščinski obravnavi) ali kasneje. Ker ni stranka zapuščinskega postopka, ni vabljen na zapuščino niti ne more uveljavljati nobenih pravic (pritožbe ipd.), lahko pa izterja dolg od dedičev do višine podedovanega premoženja.

Dedni red in parantele

Zakoniti dediči – če zapustnik ni napravil oporoke potem se deduje v dednih redih, ki jih z drug besedo imenujemo tudi parantele:

I. (prvi) dedni red – v njem dedujejo zapustnikovi potomci in zakonec ali moški in ženska, ki je z zapustnikom živel v dalj časa trajajoči življenjski zvezi (če so že pokojni, pa njihovi potomci).

II. (drugi) dedni red – v njem dedujejo zapustnikovi starši in zakonec ali moški in ženska, ki je z zapustnikom živel v dalj časa trajajoči življenjski zvezi. Zakonec oziroma partner v je v tem dednem redu le, če ni potomcev (če so že pokojni, pa njihovi potomci).

III. (dedni) red – v njem dedujejo stari starši zapustnika (če so že pokojni, pa njihovi potomci).

Pri tem pa pogosto prihaja do zmote, da se (ne) upošteva partnerjev zakončev delež, ki sta ga skupaj pridobivala v času trajanja zakonske ali izvenzakonske skupnosti. Torej če sta v času skupnosti pridobila hišo, ki pa je bila pisana samo na pokojnega bi zakoncu po zakonu pripadala polovica iz naslova skupnega premoženja, druga polovica pa bi se delila na tretjine.

Zapuščinski postopek - Potek na sodišču in trajanje

Matičar pošlje smrtovnico na pristojno Okrajno sodišče in le-to začne zapuščinski postopek.

Sodišče prejme smrtovnico, preveri vse podatke in pridobi določene uradne podatke iz zemljiške knjige, banke, …
Sodišče razpiše glavno obravnavo v zapuščinskem postopku – običajno v roku 6 mesecev po smrti (odvisno od kraja v večjih mestih Ljubljana, Maribor lahko dlje, nekje tudi manj).

Sledi glavna obravnava, na kateri sodišče poskuša doseči dedni dogovor ali izdati sklep o dedovanju. Če je le mogoče, sodišče opravi zgolj en narok (torej eno samo obravnavo), s katero poskuša zaključiti zapuščinski postopek. Ne glede na to, pa po končani zapuščinski obravnavi ne boste prav dobro vedeli, kaj se bo zgodilo, saj obravnave običajno trajajo 5-10 minut. Sodnik/ca preleti premoženje, preveri dediče in vpraša, ali vsi sprejemajo svoj del, nato pa zaključi zapuščinsko obravnavo.

Če želite malo bolj natančno vedeti, kaj konkretno se dogaja na sodišču in kaj sodnik ali sodnica dela v tem času, ter na kaj biti pozoren, pa si oglejte video zgoraj.

Na glavni obravnavi v zapuščinskem postopku vas bo sodišče vprašalo tudi po vrednosti zapuščine. Na podlagi tega se odmeri sodna taksa. Običajno, če nimate namena prodajati/odsvajati ali deliti tega premoženja (nepremičnin) je smiselno določiti/izjaviti spodnji minimum vrednosti, da plačate čim nižjo sodno takso.

Primer višine takse: če je vrednost zapuščine npr. stanovanje v vrednosti 115.000 € - znaša sodna taksa 720 €.

Ko se zapuščinski postopek zaključi, običajno sodnik/ca sporoči, da je zapuščinska obravnava zaključena in vam ob tem ne izda ničesar. Kljub temu lahko prosite za izvod zapisnika, kar bi vam svetovali, saj vam lahko še kako prav pride v primeru zapletov. Potem vam sodišče po pošti pošlje najprej plačilo sodne takse, po urejenem plačilu pa vam pošlje še sklep o dedovanju in morebitni dedni dogovor, ki ima značilnosti sodne poravnave.

Pritožba - Na sklep o dedovanju se lahko pritožite v roku 15 dni od prejema sklepa o dedovanju. Vam pa odsvetujemo, da pritožbo zoper sklep o dedovanju pišete sami, saj uspeti v tem pritožbenem postopku ni lahko. Če se v roku ne pritožite ali se odpoveste pritožbi, postane sklep o dedovanju pravnomočen in s tem je zapuščinski postopek končan.

Vpis v zemljiško knjigo – Sodišče na podlagi sklepa o dedovanju, po uradni dolžnosti, vpiše nepremičnine v zemljiško knjigo, katerih lastnik ste postali in sami ne potrebujete storiti ničesar.

Kasneje (novo) najdeno premoženje zapustnika – Če se kasneje najde novo premoženje, se to javi sodišču, s pobudo po izdaji dopolnilnega sklepa o dedovanju. Sodišče pa ne uvede novega zapuščinskega postopka, temveč odloči v okviru prejšnjega zapuščinskega postopka. Po domače povedano samo izda nov (dodatni) sklep o dedovanju. Tudi zoper ta sklep o dedovanju je mogoča pritožba, ne pa več zoper star (že izdan) sklep o dedovanju, saj je bilo o tistem premoženju že odločeno. Lahko pa pride do težav, ker sodišče v tem zadnjem sklepu o dedovanju odloči glede na prejšnje stanje dedičev in ste vi že razdelili premoženje glede na prejšnje stanje, zdaj pa bi lahko prišlo do nekega novega (večjega) premoženja, kar lahko precej spremeni situacijo.

POGOSTA VPRAŠANJA

1. Kako poteka zapuščinska razprava?

   Zapuščinska obravnava poteka običajno zelo hitro in se je nanjo treba dobro pripraviti. Običajno se konča v nekaj minutah in ljudje sploh ne pričakujejo kaj se je zgodilo.

2. Ali se da zapuščinski razpravi izogniti?

   Da. Odpoved vnaprejšnjemu dedovanju je mogoča, vendar samo v celoti, ne deloma, zato predvidno! To pomeni, da se lahko odpoveste samo celoti zapuščini zapustnika in ne samo deloma ali na dan, ko podate izjavo. Če se dediščini odpoveste ne dobite ničesar po zapustniku, tudi če je zapustnik brezdomec, ki ob podpisu izjave in ob smrti postane milijarder in seveda tega niste mogli vedeti, ko ste izjavo popisovali. Odpoved je dokončna.

3. Ali potrebujem odvetnika na zapuščinski razpravi?

   Zelo pomembno vprašanje je ali potrebujete odvetnika v zapuščinskem postopku. Odgovor na to vprašanje pa ni enoznačen, saj je odvisen od posameznika in zapletenosti zadeve. V videu zgoraj pojasnjujemo tudi ta vidik, načeloma pa je bistveno to da lahko greste sami, če ste suvereni in boste znali nastopati, poznate svoje pravice in vsaj malo vešči prava in nastopanja ter samozavestni. Prav tako je pomembno, da ne pričakujete težav na zapuščinskem naroku. Če katero od teh dejstev ne drži je smiselno s seboj vzeti odvetnika in investirati denar v zapuščino, ki vam pripada.