Motenje posesti

Takoj ko izveste za motenje, lahko vložite zahtevo za posestno varstvo (tožbo in po potrebi še začasno odredbo), pri tem je ključno, da se v tožbi opredelita način motenja in ukrep, s katerim naj se "sanira" to motenje, ter se zahteva prepoved nadaljnjih motilnih dejanj. Sodna praksa pa opušča potrebo po tridelnem zahtevku (ugotovitev motenja posesti, vrnitev v prejšnje stanje in zahteva po nemotenju v prihodnosti).

Sodišče si pri odločanju o varstvu posesti postavi v postopku pet vprašanj: 1. Ali je bila tožeča stranka pred motenjem zadnja mirna posestnica stvari? 2. Ali je bila posest res motena? 3. Ali je tožena stranka tista, ki je motila posest? 4. Ali je dejanje res motilno? 5. Ali je dejanje samovoljno ter protipravno?

Rok je 30 dni od dneva, ko je posestnik izvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo. V primeru ponavljajočih se motilnih dejanj začne rok teči od zadnjega motenja. V 30-dnevni rok se štejejo tudi sobote, nedelje in prazniki, ne more pa se rok izteči v nedeljo ali na praznik, ampak s pretekom ponedeljka oz. naslednjega delovnega dne. Torej če se rok izteče na soboto, nedeljo ali dela prost dan, se prenese na naslednji delovni dan.

Je mogoče. In sicer motenjski spor ni ovira za sočasno vložitev tožbe za ugotovitev lastninske pravice, služnosti, odškodnine ali kaj podobnega. Mogoč je tudi spor o pravici do posesti, pri čemer je treba paziti, da če odločitev o posesti postane pravnomočna pred zaključkom postopka o motenju posesti, je sodišče vezano na to odločitev in ima prednost pravica do posesti ter ne več zadnje posestno stanje. Povedano drugače, če sočasno tečeta dva spora, vezana na posest (kar je izredno redko), ima spor o ugotovitvi posesti prednost, če je o njem vnaprej odločeno.