Stečaj

Izločitvena pravica je pravica lastnika premične stvari od stečajnega dolžnika zahtevati, da mu izroči premično stvar, ki je v posesti dolžnika, ali pravica od stečajnega dolžnika zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini, če obstaja za to pravna podlaga.

Ločitvena pravica je pravica do plačila zavarovane terjatve pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika. Ločitveni upnik ima lahko terjatev zavarovano s hipoteko, zastavno pravico ali drugim ustreznim zavarovanjem.

Prednostne terjatve so terjatve, ki se nanašajo na plače in nadomestila plač za zadnje tri mesece pred uvedbo stečaja, plače delavcem, ki so delo izgubili zaradi stečaja, za čas od uvedbe stečaja dalje do izteka odpovednega roka in odpravnine, odškodnine delavcem za poškodbe ter poklicne bolezni, neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom stečajnega postopka in davki ter prispevki za naštete primere.

Primeri plačilne nesposobnosti poslovnega subjekta so, če na primer v obdobju 60 dni nima odprtega računa pri poslovni banki na območju Slovenije in če v roku 60 dni zaradi premalo denarja na računu ni možno izvršiti poplačila pravnomočnega sklepa o izvršbi. Neizpodbitno velja, da je poslovni subjekt trajno plačilno nesposoben, če več kot dva meseca zamuja s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali če v istem roku ne plača davkov in prispevkov hkrati s plačilom plač delavcem.

Stečaj lahko predlagajo dolžnik sam, osebno odgovorni družbenik dolžnika ali pa upniki. O začetku stečajnega postopka odloči sodišče. Pogoje in postopek vodenja stečajnega postopka nad dolžnikom ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

V postopku prisilne poravnave je treba svoje terjatve prijaviti v roku enega meseca po objavi začetka postopka. V primeru potrjene prisilne poravnave se poplačajo vsi upniki v enakem deležu, glede na vrsto terjatve, ne glede to, ali svojo terjatev prijavijo ali ne.

Izpodbojna dejanja so vsa dejanja stečajnega dolžnika, zaradi katerih se je neupravičeno zmanjšalo premoženje stečajnega dolžnika tako, da je bil npr. neupravičeno v celoti poplačan eden od upnikov ali je ta dobil ugodnejše pogoje plačila ali je bil sklenjen škodljiv posel z nesorazmernostjo pravic in obveznosti med pogodbenima strankama (darilna pogodba, prenizka kupnina ipd.) ali če stečajni dolžnik ni poskrbel za uveljavljanje kakšne pravice in se je zaradi tega njegovo premoženje zmanjšalo. Seveda je tudi tu treba paziti na zakonsko določene roke.

V stečajno maso spada vse premoženje stečajnega dolžnika, razen kar je predmet izločitvene pravice, upoštevata se tudi prednostni vrstni red prednostnih terjatev in ločitvena pravica za zavarovane terjatve.

Pred začetkom poplačevanja upnikov se iz stečajne mase izloči znesek, ki je potreben za poplačilo stroškov stečajnega postopka. Preostali stečajni masi rečemo razdelitvena masa, ki se deli na splošno in posebno. Iz posebne razdelitvene mase se poplačajo terjatve iz ločitvene pravice. Terjatve se poplačajo iz razdelitvene mase, sorazmerno z njihovo višino. Če po poplačilu upnikov ostanejo kakšna sredstva, se razdelijo delničarjem oziroma družbenikom.

Povzročitev stečaja z nevestnim gospodarjenjem povzroči, kdor ve, da sam ali kdo drug kot plačnik ni zmožen plačila, pa nesmotrno troši sredstva ali jih odtujuje za izredno nizko ceno, se čez mero zadolžuje, prevzema nesorazmerne obveznosti, sklepa ali obnavlja pogodbe z osebami, za katere ve, da niso zmožne plačila, opušča pravočasno uveljavitev terjatev ali kako drugače očitno krši svoje dolžnosti pri upravljanju s premoženjem ali pri vodenju gospodarske dejavnosti, zaradi česar pride do stečaja in velike premoženjske škode za upnike.

Oškodovanje upnikov povzroči tisti, ki pri opravljanju gospodarske dejavnosti ve, da je sam ali kdo drug kot dolžnik postal nezmožen plačila, pa iz zadolženega premoženja izplača dolg ali kako drugače namenoma spravi kakšnega upnika v ugodnejši položaj in tako povzroči veliko premoženjsko škodo drugim upnikom, in tisti, ki ve, da je sam ali kdo drug kot dolžnik postal nezmožen plačila, pa z namenom, da bi izigral in oškodoval upnike, prizna neresnično terjatev, sestavi lažno pogodbo ali s kakšnim drugim goljufivim dejanjem povzroči veliko premoženjsko škodo upnikom.

Poslovno goljufijo povzroči tisti, ki pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri sklenitvi
ali izvajanju pogodbe ali posla preslepi drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, ali s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene, zaradi delne ali celotne neizpolnitve obveznosti pa pri tem nastane za stranko ali koga drugega premoženjska škoda.

Ponareditev ali uničenje poslovnih listin stori tisti, ki v poslovne knjige, spise ali druge poslovne listine, ki jih mora voditi po zakonu ali na podlagi drugih predpisov, izdanih na podlagi zakona, in so pomembne za poslovni promet z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami ali so namenjene za odločitve v zvezi z gospodarsko ali finančno dejavnostjo ali kot podlaga za davčni nadzor, vpiše lažne podatke ali ne vpiše kakšnega pomembnega podatka ali s svojim podpisom potrdi tako knjigo, listino ali spis z lažno vsebino ali omogoči sestavo knjige, listine ali spisa z lažno vsebino. Kaznivo je tudi, kdor lažno poslovno knjigo, listino ali spis uporabi kot resnično ali kdor uniči, skrije, precej poškoduje ali kako drugače napravi neuporabne poslovne knjige, listine ali spise.

Na podlagi končnega poročila stečajnega upravitelja sodišče izda sklep o koncu stečajnega postopka. Po končanem stečaju podjetje preneha s poslovanjem, saj se izbriše iz sodnega registra.

Dobro je vedeti, da se del terjatve, ki ga ne dobite poplačanega v stečajnem postopku, na podlagi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (21. člen) šteje kot davčno priznani odhodek. Pomembno pa je, da se neplačane terjatve v odhodek štejejo le, če so bile prijavljene v stečajno maso.

Odpust obveznosti stečajnega dolžnika učinkuje za terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, vendar zakon določa številne izjeme, ko odpust dolga ni možen.

1. Odpust dolga stečajnemu dolžniku ni možen za:
- zavarovane terjatve do višine zavarovanja (ločitvena pravica),
- prednostne terjatve do stečajnega dolžnika, kot so:
o obveznost plačila zakonite preživnine,
o odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti,
o odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal,
o plače in nadomestila plač delavcem za zadnje tri mesece pred uvedbo stečaja,
o odškodnine za poškodbe in poklicne bolezni, povezane z delom pri dolžniku,
o neizplačane odpravnine za prenehanja delovnega razmerja pred začetkom stečajnega postopka v višini, kot pripadajo po zakonu,
o plače delavcem, ki so delo izgubili zaradi stečaja, za čas od uvedbe stečaja dalje do izteka odpovednega roka in zakonite odpravnine v zvezi s tem,
o odškodnine delavcem za poškodbe in poklicne bolezni,
o neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom stečajnega postopka ter
o davki in prispevki za naštete primere pravic delavcev iz delovnega razmerja.

2. Odpust obveznosti stečajnemu dolžniku ni dovoljen, če iz ravnanj v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti (zloraba pravice do odpusta obveznosti).
Če se ne dokaže drugače, velja, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti v primerih, če:
- je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali po njegovi uvedbi davčnemu organu dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov v znesku najmanj 4.000 evrov,
- je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja z neresničnimi, nepravilnimi ali nepopolnimi podatki o svojem premoženjskem položaju v svojo korist ali v korist druge fizične ali pravne osebe pridobil posojilo, subvencijo ali pomoč iz javnih sredstev v znesku najmanj 4.000 evrov,
- je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo,
- je stečajni dolžnik izvedel izpodbojno pravno dejanje skladno z ZFPPIPP in je bil uveljavljen zahtevek za izpodbijanje tega pravnega dejanja, ali
- stečajni dolžnik glede na svoj premoženjski položaj v celoti izpolni svoje obveznosti.

3. Odpust obveznosti ni možen niti v primerih:
- denarne kazni ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku,
- pogojne obsodbe določenega pogoja vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, oziroma povrnitve škode, povzročene s kaznivim dejanjem,
- globe ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, izrečenih v postopku o prekršku,
- odvzema premoženja nezakonitega izvora in
- povrnitve škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti.

S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti dolžnika preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katere po določilih ZFPPIPP učinkuje odpust obveznosti, in sicer v delu, v katerem ta do pravnomočnosti sklepa ni bila plačana.

Če dolžnik vseeno prostovoljno plača neplačani del terjatve iz prvega odstavka tega člena, nima pravice zahtevati vračila po pravilih o neupravičeni pridobitvi.

Vsak upnik, za terjatev katerega učinkuje pravnomočni sklep o odpustu obveznosti, lahko v roku treh let od sodišča zahteva, da razveljavi odpust obveznosti, o katerem je odločilo s tem sklepom, če lahko dokaže, da je dolžnik s prikrivanjem ali lažnim prikazovanjem podatkov o svojem premoženjskem položaju ali z drugačno prevaro dosegel izdajo sklepa o odpustu obveznosti.

Tudi postopek osebnega stečaja se konča na podlagi končnega poročila stečajnega upravitelja, ko sodišče izda sklep o koncu stečajnega postopka. Po izteku preizkusnega obdobja sodišče izda še sklep o odpustu obveznosti, s tem pa se prenehajo tudi pravice upnikov, da od dolžnika terjajo plačilo. Za dolžnika je ta sklep najpomembnejši, saj je z njim na neki način razbremenjen svojih dolgov.