Ustavna pritožba

  • Ali je možno ustavno pritožbo vložiti v vseh primerih?

    Ne, ustavna pritožba ni dovoljena:
    - zoper posamične akte, izdane v sporih majhne vrednosti po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek, oziroma v drugih sporih, če vrednost spornega predmeta za pritožnika ne presega zneska, ki je določen za opredelitev spora majhne vrednosti v zakonu, ki ureja pravdni postopek,
    - če se z ustavno pritožbo izpodbija le odločitev o stroških postopka,
    - zoper posamične akte, izdane v sporih zaradi motenja posesti,
    - zoper posamične akte, izdane v zadevah prekrškov.

  • Koliko časa traja postopek pred ustavnim sodiščem?

    Trajanje postopka je odvisno od vrste zadeve, o kateri odloča ustavno sodišče.

  • Kakšna je razlika med rednimi in izrednim pravnim sredstvom?

    Redna pravna sredstva so običajno na prvi in drugi stopnji (višje sodišče). Običajno zadeve (ne vedno) postanejo pravnomočne na drugi stopnji in tedaj tudi izvršljive. Torej jih je mogoče izterjati na podlagi sodne odločbe. Potem pa ostanejo še izredna pravna sredstva na vrhovno, ustavno in evropsko sodišče. Dejansko je vrhovno sodišče tisto, ki odloča o izrednih pravnih sredstvih (obnova postopka, revizija, zahteva za varstvo zakonitosti), medtem ko gre pri ustavni pritožbi za kršitev človekovih pravic. Gre za nekoliko drugačno pravno sredstvo, kjer je treba dokazovati, da so bile nekomu kršene človekove pravice iz Ustave RS.

  • Pobuda za oceno ustavnosti

    Pobuda za oceno ustavnosti se lahko sproži v primeru, ko menimo, da je določen predpis neustaven. Torej da določen zakon ni skladen z ustavo in ustavnimi pravicami. To bodo primeri, ko bo zakon nekaj jasno določal, vendar to ne bo skladno z nekimi temeljnimi načeli in pravičnostjo. V tem primeru lahko zatrjujemo neustavnost zakona in predlagamo, da ga ustavno sodišče deloma ali v celoti razveljavi. Gre za nekoliko drugačno sredstvo kot ustavna pritožba, končni učinek pa enak, in sicer da se neka nezakonita odločba oz. sodba spravi s sveta.

  • Kaj je namen ustavne pritožbe in kaj so človekove pravice?

    Namen pritožbe na ustavno sodišče je, da se zavarujejo človekove pravice, ki so opredeljene v ustavi. Človekove pravice so pravice vseh ljudi, univerzalne in slehernemu posamezniku zagotovljene v enaki meri. Dovoljujejo nam, da v polnosti razvijemo in uporabljamo svoje človeške kvalitete, svojo inteligenco, talente in vest ter da zadovoljimo svoje duhovne in druge potrebe. Spoštovanje človekovih pravic predstavlja eno izmed meril razvitosti določene države.

  • Ali moram vložiti ustavno pritožbo, če želim v nadaljevanju vložiti pritožbo na evropsko sodišče?

    Drži. Vložitev ustavne pritožbe je nujna in pogoj za vložitev pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP).

  • Ali lahko sam vložim ustavno pritožbo ali mora biti vložena preko odvetnika?

    Ustavno pritožbo lahko vloži vsak sam zase, vam pa to odsvetujemo, če nimate ustreznega znanja. Obstaja namreč velika verjetnost, da ustavno sodišče vaše zadeve ne bo ustrezno obravnavalo zaradi neustrezno/nestrokovno pripravljene ustavne pritožbe.

  • Kršitev katere človekove pravice se v ustavni pritožbi največkrat uveljavlja?

    Najpogosteje se v ustavnih pritožbah uveljavlja kršitev načela enakosti. Problem v praksi je, ker ljudje in ne nazadnje tudi pravniki pogosto ne ločijo, da načelo enakosti pomeni, da je enake zadeve treba obravnavati enako in neenake neenako. To razlikovanje na žalost ni vedno lahko.

  • Kaj pomeni načelo enakosti?

    Načelo enakosti v ustavi pomeni, da so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino.

  • Koliko ustavnih sodnikov imamo in kako sodijo?

    Ustavnih sodnikov v RS je devet in skupaj odločajo v zadevah.