Varstvo in varuh pacientovih pravic

  • Kakšna je razlika med zdravniško napako in zapletom ter v katerem primeru je mogoče zahtevati odškodnino?

    O zapletu govorimo, ko pride do nepričakovane spremembe ali poslabšanja zdravstvenega stanja pacienta, pri čemer ta sprememba ali poslabšanje ni posledica zdravnikove napačne odločitve ali presoje. Povedano drugače, do zapleta pride iz razlogov, ki niso na strani zdravnika ali izvajalca zdravstvenih storitev in na nastanek zapleta zdravnik ne vpliva. O napaki pa govorimo, kadar zdravljenje ali poseg ni opravljen skladno s strokovnimi smernicami, kadar zdravnik poda napačno presojo, ravna malomarno ipd. Pri zapletu odškodnine ne moremo zahtevati, saj niso izpolnjene predpostavke odškodninske odgovornosti (protipravnost in krivda). V precejšnjem številu primerov je mejo med zapletom in napako težko potegniti.

  • Ali potrebujem odvetnika za vložitev zahteve za prvo obravnavo?

    Pri zahtevi za prvo (in drugo) obravnavo ni nujno imeti odvetnika, je pa zaželeno. Vsekakor je pomoč odvetnika dobrodošla, kadar niste prepričani, ali so vam bile res kršene pravice in katere. Prav tako zastopanja po odvetniku ne potrebujete na ustni obravnavi, je pa velikokrat zastopanje smiselno, saj se pacient kot stranka tedaj lahko znajde v neugodnem položaju, kjer so prevladujoče sile na nasprotni strani, stranki pa manjka moči argumentacije in pravnega znanja.

  • Kolikšno odškodnino lahko pričakujem v primeru zdravniške napake?

    Višina odškodnine je odvisna od škode, ki nastane. Nekakšne enotne lestvice, ki bi določala višino odškodnine, ni, je pa mogoče takšno lestvico predvideti po sodni praksi. Višina odškodnine je tako različna od primera do primera, vsekakor pa je razlika, ali pride zaradi napake do bistvenega poslabšanja zdravja ali ne. Okvirno oceno višine odškodnine, ki bi jo v vašem primeru prisodilo sodišče, lahko ocenimo po prejemu osnovnih informacij in pregledu dokumentacije, saj lahko napravimo primerjalno analizo po sodni praksi.